9. aprila nas je zapustil princ Filip, vojvoda Edinburški, ki ga v Sloveniji med drugim poznamo kot glavnega pokrovitelja Programa MEPI (Mednarodno priznanje za mlade), po katerem nosi mednarodni naziv programa tudi ime (The Duke of Edinburgh’s International Award). 10. junija bi princ dočakal okroglih 100 let in tudi na Zavodu MEPI so bili pripravljeni na praznovanje njegovega jubileja – tako kot je on z njimi obeležil 2. generacijo prejemnikov zlatega priznanja MEPI leta 2008. Kljub temu na Zavodu MEPI ostaja predvsem želja po praznovanju njegovega življenja in dragocene zapuščine, s katero bo še naprej navdihoval mlade po vsem svetu k razvijanju njihovih potencialov in ustvarjanju svetlejše prihodnosti zase in druge. Spodnja pričevanja mladih, ki so imeli tudi priložnost srečanja z njim, so dokaz, da bo princ Filip tudi v našem prostoru še naprej prisoten preko programa, ki nam ga je podaril.

Petra Lušina, prejemnica zlatega priznanja MEPI, 2008 (Gimnazija Škofja Loka): “Če bi mi kdo rekel na začetku programa MEPI, da nam bo na koncu poleg takratnega predsednika države, priznanja podelil tudi sam princ Filip, uradni ustanovitelj programa in mož vsem dobro znane angleške kraljice Elizabete II., katera bo prav tako prisotna na dogodku, mu seveda ne bi verjela. Ampak prav to je po celotnem opravljenem programu našim dobljenim zlatim priznanjem tisti dan dodalo poseben lesk. S princem Filipom sem se tako, poleg ostalih dobitnikov zlatega priznanja leta 2008, imela čast rokovati, žal pa tudi ne izmenjati veliko besed. Vseeno sem lahko ob njegovem toplem stisku roke ter prijaznem in vedrem pogledu začutila veličino tega moža. Spomnim se le, da me je  povprašal Ali je bilo naporno?, jaz pa sem z manjšim cmokom v grlu a z občutkom vznemirjenosti in ponosa lahko odvrnila le Malo.”

Ksenija Mravlja, prejemnica zlatega priznanja MEPI, 2008 (Gimnazija Škofja Loka): “Spomnim se dneva, ko nam je zlata priznanja MEPI podelil kar sam britanski kraljevski par. Šele leta kasneje sem razumela, kakšno srečo sem imela in kako velika čast je to bila. Kljub svečanosti dogodka pa me je najbolj navdušila sproščenost in dostopnost Princa Filipa. Ta je z vsakim prejemnikom malo pokramljal in navrgel še kakšno šalo, da smo se sprostili tudi mi.” 

Gašper Tušek, prejemnik zlatega priznanja MEPI, 2008 (Šolski center Kranj): “Srečanje s princem Filipom na podelitvi zlatih MEPI priznanj je bila češnja na torti vseh čudovitih doživetij, ki mi jih je prineslo sodelovanje v programu MEPI. Princ si je vzel trenutek časa za vsakega od nas, z vsakim prijetno pokramljal in nam pokazal, da ceni naše udejstvovanje ter nam vlil dodatno energijo za nadaljnje delo. Iskreno verjamem, da je danes na tisoče mladih po vsem svetu tako kot sem sam, hvaležnih princu za njegov doprinos in ogromen pečat, ki ga je s programom MEPI pustil v naših življenjih.”

Kristijan Chvatal, prejemnik zlatega priznanja MEPI, 2008 (Šolski center Kranj): “Da strnem spomine in za začetek pričnem leta 2008. Spomnim se karizmatičnega Princa Filipa, od katerega sem dobil zlato priznanje MEPI. Ampak vse vzbudi tudi druge spomine. Navsezadnje je odgovoren za vse odprave, v katerih sem bil udeležen in na njegovo čast se lahko spomnim na vse prigode in nezgode na odpravah.

Prvi spomin sega na začetek moje MEPI poti, ko sem se udeležil odprave na srebrni stopnji z Američani. Tam smo se po mentorjevih, naj rečem izjemno “pametnih”, napotkih za bližnjico izgubili nekje na Primorskem. No, nekako se nam je posrečilo najti pravo pot. Ampak ker zgleda gre osel večkrat na led, smo seveda šli na drsališče po novi “bližnjici” se nato izgubili še enkrat.

Naslednje leto je bila odprava na zlati stopnji v izjemno zanimivi angleški pokrajini Lake District. Samo naj raje nihče ne omeni, da je Anglija ravna. Tam ni niti približno. In ravno na tej odpravi so nastali izjemni spomini. Izpostavil bi Benotovo nočno sajenje makaronov (prav ste prebrali) po pomivanju posode nekje sredi angleške divjine, prelet letal F16 iz bližnje vojaške baze in glej ga zlomka, znova smo pri bližnjici! Vendar je nismo izkoristili. Saj ne da se ne bi naučili iz izkušenj, ker so se bližnjice bolj slabo iztekle za nas prejšnje leto. Edina razlika je, da se je tokrat na velikanskem travniku mirno pasel največji bik, kar smo ga kdaj videli. Pa smo si rekli: “Malce nižje nas bik ne bo videl in bomo smuknili čez”. Žal pa je imelo vesolje nekaj proti nam in tisti velik bik ni bil sam. Malce pod njim za hribčkom je bila cela čreda.”

Čisto mogoče se je princ z svojim edinstvenim humorjem zavedal, da nas čakajo take prigode z ustanovitvijo programa. Zato hvala Princ Filip za program MEPI in za lepe spomine.

Vir: Zavod MEPI