Aktivno državljanstvo / EU zadeve

V kakšnih mestih prihodnosti želimo živeti? Plodovita razprava s stičiščem v trajnostni usmerjenosti

24. 2. 2022 avtor: Inštitut ASEF
V kakšnih mestih bomo živeli v prihodnosti?

V sredo, 16. februarja, je Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) organizirala interdisciplinarno okroglo mizoz naslovom Mesta prihodnosti kot prvo okroglo mizo v okviru programa Tutorstvo ASEF 2021/2022. Okrogla miza se je pričela z motivacijskim nagovorom dr. Marinke Žitnik, direktorice Inštituta ASEF in docentke biomedicinske informatike na Univerzi Harvard, ki je izpostavila kakovost programa Tutorstvo ASEF, ki večji del leta zajema poglobljeno delo znotraj tutorskih skupin po posameznih področjih, slednje pa vodijo izjemni tutorji in tutorke.

V osrednjem delu dogodka je s svojimi pogledi na mesta prihodnosti sodelovalo šest štipendistov in štipendistk ASEF generacije 2021, ki so zastopali šestih tutorskih skupin. Govorci in govorke so imeli pri razmišljanju o mestu pred očmi širši pomen mesta: mesto kot prostor v določenem času, delovno mesto, urbani prostor, mesto vede.

Dagmar Nared, članica tutorske skupine za politologijo in sociologijo, ki jo vodi tutor dr. Tomaž Deželan (UL FDV), je v začetku problematizirala nizko volilno udeležbo in se spraševala o dejavnikih, ki vodijo do tega. Meni, da je participacija mladih zelo pomembna, vendar je za doseganje slednje treba ubrati pristop, ki je mladim blizu. Po presoji govorke igrajo ključno vlogo lokalne skupnosti, v okviru katerih so lahko mladi slišani in so učinki participacije hitro vidni, s čimer se potencialno tudi lahko obudi zaupanje v politiko.

Tutorska skupina za biokemijo in kemijo, ki jo vodi tutor dr. Zdenko Časar (Lek d.d.), se je med srečanji ukvarjala s trendi inovacij v farmacevtski industriji. Njihova predstavnica, Špela Barbič, je v svoji predstavitvi izpostavila pomen spodbudnega delovnega okolja za doseganje rasti podjetij.

Gašper Grad, ki je zastopal tutorsko skupino za ekonomijo in poslovno informatiko, je predstavil sodobne poglede na mobilnost in inovativne rešitve v okviru tega, ki temeljijo na umetni inteligenci. To tutorsko skupino vodi tutorka dr. Tamara Pavasović Trošt (UL EF).

Inovativne rešitve so pomembne na vseh področjih, je nadaljeval Tijan Prijon, predstavnik tutorske skupine za fiziko, ki jo mentorira tutor dr. Sašo Grozdanov (UL FMF), in poudaril pomen iskanja ustreznih odgovorov na vprašanje, kako uspešno, trajnostno in okolju prijazno producirati energijo. Znotraj tutorske skupine so se poglobili v obetajočo fuzijo.

Predstavnik tutorske skupine za računalništvo Blaž Stojanovič se je na okrogli mizi pridružil predhodnim govorcem v razmišljanju o obsežnosti problema globalnega segrevanja, s katerim se soočamo. K temu je dodal, da na umetno inteligenco ne smemo gledati kot na čarobno palico, ki bi delala čudeže, je pa eno najmočnejših orodij, ki jih imamo na voljo. V okviru tutorske skupine, ki deluje pod mentorstvom tutorja dr. Ivana Bratka (UL FRI), jih zaposluje vprašanje, kje si lahko na poti do večjih rešitev pomagamo z umetno inteligenco.

Štipendistka Tjaša Šavorič pa je v svojem prispevku razmišljala o pomenu in vlogi humanistike v mestih prihodnosti. V ospredje je postavila izzive, povezane predvsem s pomanjkanjem prostora in financiranjem, ter iskala možnosti rešitev, ki so pomembne, če želimo vzgajati humane in družbeno odgovorne posameznike. Poudarila je, da v mestih prihodnosti humanistika potrebuje svoj prostor za ustvarjanje. Študentke in študente različnih humanističnih področij povezuje in vodi tutorka dr. Anamarija Šporčič (UL FF).

Interdisciplinarno okroglo mizo, ki bo dočakala svoje nadaljevanje čez dva meseca, je povezovala Anja Hlača Ferjančič, dnevna urednica in voditeljica na Valu 202. Do takrat pa bodo tutorske skupine nadaljevale z mesečnimi sestajanji.