Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 04 Mar. 2022

Teden ozaveščanja o motnjah hranjenja

Tako pogoste, a še vedno stigmatizirane. Večinoma skrite, vendar tako zahrbtne. V tem tednu obeležujemo teden ozaveščanja o motnjah hranjenja, o katerih se v današnji družbi še vedno govori premalo. Ste že kdaj videli sliko dekleta, ki v svojem odsevu v ogledalu vidi sebe kot močnejšo osebo? Sliko dekleta, ki objema straniščno školjko po obroku? Sliko osebe, ki prikazuje prehranjevanje s pretiranimi količinami hrane? Ste kdaj pomislili, če v vaši družbi obstaja kdo, ki trpi za katero izmed motenj hranjenja, pa to dobro skriva? Ste prepričani, da za motnjami trpijo le (mlajše) ženske, kakor to po navadi prikazujejo članki, mediji?

Toliko vprašanj in premalo jasnih odgovorov. Anoreksija, bulimija in kompulzivno prenajedanje še vedno veljajo za ene izmed najpogostejših motenj hranjenja. Kljub temu da niso opredeljene kot bolezen, temveč kot psihične motnje, se je potrebno zavedati, da lahko predstavljajo resno grožnjo za posameznikovo duševno kot tudi fizično zdravje, prav tako pa lahko vplivajo na njegovo socialno življenje in nikakor niso le ''stvar izbire''. Osebe se počutijo ujete, pogosto svoje težave skrivajo in se vrtijo v začaranem krogu. V veliki večini primerov se motnje hranjenja prepletajo tudi z drugimi duševnimi motnjami, kot so depresija, obsesivno kompulzivna motnja, anksiozne motnje, tudi zloraba drog ali alkohola in druge.

Medtem ko gre pri anoreksiji za obsesivno kontrolo nad kalorijami, kilogrami, tehtanjem hrane in tudi telesno aktivnostjo, gre pri kompulzivnem prenajedanju za izgubo kontrole, saj oseba zaužije prekomerno količino visokokalorične hrane. Čeprav je za bolnike z bulimijo splošno znano, da zaužito hrano izbruhajo, pa naj bi v to kategorijo spadala tudi prekomerna telesna vadba po hranjenju ter uporaba odvajal in drugih učinkovin za (hitro) izgubo kilogramov. Pomembno se je zavedati, da se motnje hranjenja pogosto prepletajo in jih je težko opredeliti kot eno samo. Kljub temu da je to morda nepričakovan rezultat zdravljenja anoreksije, lahko oseba na primer po nekaj letih začne trpeti za motnjo prekomernega prehranjevanja. Z omenjenimi tremi glavnimi kategorijami se lahko prepletajo tudi nekatere manj znane, novodobnejše prehranske motnje.

Ena izmed skrb vzbujajočih modernejših motenj hranjenja je gotovo ortoreksija, obsedenost z zdravim prehranjevanjem in načinom življenja v tolikšni meri, da osebo z omenjeno motnjo omejuje v družbenem življenju in lahko zaradi pomanjkanja hranil ali vitaminov resno ogroža njeno zdravje. V 21. stoletju, ko prevladujejo mediji, socialna omrežja in velja prepričanje, da moramo biti kar se da popolni, narašča tudi pojavnost bigoreksije, torej pretirana obsedenost s pridobivanjem mišične mase, ki postaja pogosta tudi med ženskami.

Nekatere motnje se še posebej očitno prepletajo z drugimi psihičnimi težavami ali zdravstvenimi stanji. Primer je sindrom nočnega prehranjevanja, ki je močno povezan z insomnio oz. težavami s spanjem ter anksioznimi motnjami. Osebe z razvojnimi motnjami (predvsem avtističnimi) lahko razvijejo mericizem (rumination disorder) in motnjo prehranjevanja, ki jo v angleško govorečem svetu imenujejo pica. Pri prvi bolniki zaužijejo določeno količino hrane, jo dobro prežvečijo in jo izpljunejo, kar lahko vodi v težave prebavnega sistema (pogosto je stanje zamenjano z bulimijo ali želodčnim refluksom) in v pomanjkanje vnosa hranil. T.i. pica je motnja, ki označuje prehranjevanje s snovmi, ki nimajo hranilne vrednosti ali bolje rečeno – niso hrana. Osebe s pico imajo željo po prehranjevanju z blatom, urinom, milom, ledom, prstjo, papirjem, celo kovinami in manjšimi deli stekla. Žal se z vse večjo pojavnostjo alkoholizma pojavlja tudi drunkoreksija (angl. drunk – opit od alkohola), kjer oseba namenoma spušča obroke ali prekomerno telovadi, da bi ''prihranila'' kalorije za alkohol. Čeprav omenjena motnja še ni priznana, pa se v virih vse bolj pojavlja. Osebe z motnjo naj bi tako prihranile denar na alkoholu, saj bi se prej počutile opite, prav tako pa ne bi pridobile na teži. Zadnja, prav tako še uradno nepriznana, motnja pa je pregoreksija (pregnancy – nosečnost – in anoreksija), pri kateri nosečnice želijo z restriktivnim nadzorom nad kalorijami in telesno vadbo kontrolirati svojo težo oz. preprečiti porast telesne teže med nosečnostjo.

Motnje hranjenja kot že omenjeno spadajo pod psihične motnje, vseeno pa lahko močno vplivajo na posameznikovo fizično zdravje. Pri anoreksiji se v telesu zaradi pomanjkanja hranil aktivirajo procesi za shranjevanje energije, kar vodi v upočasnjen srčni ritem in nizek krvni tlak, s čimer se veča tudi tveganje za srčni zastoj. Ženske v skoraj vseh primerih izgubijo menstruacijo, kar strokovno imenujemo amenoreja, saj telo nima dovolj velikega vnosa maščob, ki so potrebni za nastanek spolnih hormonov. Bolniki z omenjeno motnjo hranjenja imajo pogosto zmanjšano kostno maso, kar imenujemo osteoporoza, trpijo za izpadanjem las, utrujenostjo in dehidracijo. Ta je še posebno nevarna pri bulimičnih bolnikih, saj vodi tudi v neravnovesje elektrolitov, ki so za delovanje različnih organskih sistemov telesa ključnega pomena, v skrajnih primerih lahko povzroči tudi odpoved ledvic. Pogoste so tudi rupture črevesja, pankreatitis, vnetje požiralnika zaradi pogostega bruhanja. Prekomerno prehranjevanje pa lahko vodi stanja, ki so posledica debelosti, kot je povišan krvni tlak, povišan holesterol Žal je prevalenca primerov smrti kot posledice motenj hranjenja vse večja, bodisi zaradi fizičnih razlogov bodisi zaradi samomora.

Prehranjske motnje predstavljajo vse večji problem tako za posameznika kot tudi za celotno družbo. Zato v tem tednu želimo ozaveščati splošno populacijo o pomenu opisanih motenj in hkrati spodbuditi vse, ki morebiti trpijo za katerim izmed simptomov motenj hranjenja ali poznajo koga, ki bi lahko imel podobne težave, da poiščejo pomoč. Verjamemo, da lahko z ozaveščanjem zmanjšamo stigmatizacijo motenj hranjenja in sporočimo ljudem, ki trpijo za omenjenimi motnjami, da niso sami. Kjer je volja in trud, je tudi pot, pravijo, zato naj zapis končam s pozitivno mislijo. Kljub temu da je popolna ozdravitev prehranskih motenj izredno zahtevna, pa se lahko s strokovno pomočjo in podporo ter razumevanjem bližnjih življenje posameznika olajša in izboljša do mere, da ga čim manj omejuje v vsakdanjiku.

Vir: Gaster Felix
Avtorica: Urška Kohek

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

22031

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino