Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 07 Apr. 2020

Svetovni dan zdravja in mladi

7. aprila vsako leto obeležujemo svetovni dan zdravja, kat trenutno deluje zelo ironično ali celo kontradiktorna, pa morda ravno zato še toliko bolj pomembno, da se spomnimo na zdravje. Letošnja tema svetovnega dne zdravja je podpora medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam pri njihovem delu. Ob spopadanju z epidemijo novega koronavirusa pa je v ospredju predvsem izražanje hvaležnosti za njihovo požrtvovalno delo.

Svetovna zdravstvena organizacija je leto 2020 razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic. Zakaj? V počastitev 200-letnice rojstva Florence Nightingale, utemeljiteljice sodobne zdravstvene nege, in zaradi ključne vloge medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic pri varovanju in ohranjanju zdravja. Florence Nightingale, rojena 12. maja 1820 v Firencah, je vpeljala prvo formalno izobraževanje za medicinske sestre ter s tem postavila podlago za razvoj zdravstvene nege kot stroke in mejnik v poklicu medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic. 

Letošnja kampanja naj bi bila sicer osredinjena na krepitev zdravstvene nege in babištva, zaradi aktualnih dogodkov po vsem svetu v zvezi s koronavirusom pa je v ospredju predvsem izražanje podpore in hvaležnosti medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam za skrb in njihovo požrtvovalno delo.

SURS želi skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), ki je prav tako pooblaščeni izvajalec dejavnosti državne statistike, ob tej priložnosti opozoriti na uradne statistične podatke s tega področja in jih ponuditi v razmislek. Ste vedeli da:

  • je v zdravstvu v Sloveniji zaposlenih v 2018 več kot 21.000 medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov,
  • je po številu medicinskih sester na 100.000 prebivalcev prva osrednjeslovenska statistična regija,
  • se Slovenija po številu medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev, med 17 v primerjavo zajetimi članicami uvršča šele na 14. mesto,
  • Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da po svetu primanjkuje šest milijonov medicinskih sester.

Kaj lahko sami storimo, da jim olajšamo delo?

  • sledimo njihovim navodilom (tukaj in tukaj),
  • v času epidemije skrbimo za svoje zdravje in zdravje drugih, tudi tako, da ostajamo doma,
  • izkažimo jim spoštovanje, kjer in kakor lahko - z zahvalo ali zgolj potrpljenjem, ko smo v njihovi oskrbi.

Solidarnost mladinskih organizacij v Sloveniji

Mladinske organizacije in organizacije mladinskega dela imajo na voljo tudi prostorske kapacitete, predvsem mladinske hostle, ki jih v trenutno ponujajo na voljo medicinskemu osebju in ostalim pomoči potrebnim. Številni so se odzvali in še enkrat potrdili, da v časih, ko je to ključno, lahko in so solidarni:

Zdravje mladih v času koronavirusa

Čeprav je starejša populacija bolj izpostavljena težji obliki bolezni Covid-19, se seveda lahko okužijo tudi mlajši (trenutni podatki okuženih v Sloveniji tukaj). Na dan 6. april je bilo do 24.00 ure potrjenih 198 obolelih za Covid-19 v populaciji od 15 do 35 let, kar glede na vse okužene, ki jih je bilo na isti dan 1.021, predstavlja nekaj manj kot 20% vseh okuženih.

Kam po pomoč, ko stiska stiska?

Predvsem pri mladih, ki so v času pred epidemijo najbolj tesno povezana populacija, kljub njihovemu pregovorno "digitalnem druženju" ravno sedaj v času izolacije preživljajo dneve, ki so nekaterim v velik izziv, predvsem pa ne smemo pozabiti na že tako ranljive skupine mladih. Najstniško obdobje je težavno in naporno že samo po sebi, izredne razmere zaradi koronavirusa pa lahko k temu le še prispevajo. Zaradi zaprtja šol in odpovedi dogodkov mladi zamujate pomembne trenutke v svojih življenjih, pa tudi vsakdanje aktivnosti kot so klepet s prijatelji in sodelovanje pri pouku v živo. Kako lažje preživeti to obdobje, ki lahko prinese občutke izključenosti, osamljenosti, jeze ali strahu, si lahko prebereš tukaj. Če se vseeno ne moreš znebiti občutkov tesnobe, jeze ali občutiš kakršno koli drugo stisko, se lahko obrneš na:

  • psihosocialno ekipo Mladih zmajev, ki mlade preko svoje Facebook strani informira o soočanju s tesnobo, depresijo in občutki nemoči. Nudijo tudi pogovore vsak dan od ponedeljka do petka med 10. in 17. uro s psihosocialno svetovalko Jernejo Munc na telefonski številki 041 662 132 in elektronskem naslovu jerneja.munc@mladizmaji.si.
  • Mladinska postaja Moste mladim nudi brezplačno psihološko podporo preko telefonskega ali video klica, ki jo omogočajo v sodelovanju z oddelkom za psihologijo UP FAMNIT in psihologinjo dr. Simono Gomboc.
  • Obiščeš lahko tudi Facebook stran #Psihodezinfekcija, ki so jo ustvarili  študentje psihologije in drugi psihologi, kjer lahko na enem mestu najdeš kratke, strokovne in uporabne psihološke napotke.
  • Društvo Legebitra ponuja podpono skupino skozi "Čvekanje v oblaki", pogovoriš se lahko tukaj.
  • TUKAJ najdeš seznam strokovnjakov in organizacij, ki v tem času nudijo brezplačno psihološko podporo.
  • Tom telefon: 116 111, deluje vsak dan od 12. do 20. ure. Kadarkoli jim lahko napišeš tudi e-pošto na tom@zpms.si ali se oglasiš v njihovi spletni klepetalnici.
  • SOS telefon: 080 11 55. Če si žrtev kakršne koli oblike nasilja, lahko brez zadržka pokličeš na to številko, vsak delavnik od 12.00 do 16.00, 19.00 do 22.00, sobote, nedelje in prazniki od 18.00 do 22.00.
  • UNICEF Slovenija: 031 510 200. Če ne veš, na koga se obrniti, lahko pokličeš na to številko, ki bo do nadaljnjega UNICEF-ova "telefonska" varna točka, vsak dan od 9.00 do 17.00. Sogovornica ti bo pomagala pri nadaljnjih korakih oz. bo težavo posredovala naprej pristojnim institucijam, kadar bo to potrebno. O različnih stiskah in reševanju le-teh si lahko pogledaš tudi tukaj.
Vir: uredništvo mlad.si
Foto: WHO

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

33328

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino