“Ubil se bom, pa je. Napisal bom poslovilno pismo; ljudje namreč hočejo vedeti za vzrok vsake stvari. “Ubil se bom iz dveh razlogov: prvič, letos so se pojavili komarji zelo zgodaj, ko ugasim luč, mi začnejo brneti okoli glave, ne prenesem. Drugič, ne razumem, zakaj bi moral živeti.”
                                                                                                                Vitomil Zupan, Komedija človeškega tkiva

Mednarodna zveza za preprečevanje samomora in Svetovna zdravstvena organizacija sta leta 2002 razglasili 10. september za svetovni dan preprečevanja samomora. To je dan, ko še bolj  aktivno pozivata javnost k preprečevanju samomora po vsem svetu ter ob tem izpostavljata krepitev varovalnih dejavnikov in vzbujanje upanja s ciljem odvrniti čim več ljudi od samomora.

Samomorilno vedenje lahko prizadene vsakogar od nas ali naših bližnjih. Ne glede na starost, je samomor vsako leto med 20. vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu. Zaradi samomora vsako leto umre več kot 800.000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi en samomor. Leta 2019 je samomorilni količnik v Sloveniji znašal 18,86 (29,35 za moške in 8,43 za ženske). V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami samomora v letu 2019 umrlo 394 oseb (307 moških in 87 žensk). Zaradi samomora je umrlo približno štirikrat več moških kot žensk.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer beležijo podatke za Slovenijo poudarjajo: »Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v letu 2019, je nekoliko višji v primerjavi z letom 2018, ko je bil samomorilni količnik najnižji v zadnjih nekaj desetletjih. Kljub temu lahko rečemo, da je samomorilni količnik v letu 2019 ostaja pod dolgoletnim povprečjem in da se vzdržuje trend upadanja, ki ga beležimo skozi več let.«

Smrti zaradi samomora lahko preprečujemo in pri tem lahko sodeluje vsakdo. To odraža tudi vodilno sporočilo svetovnega dneva preprečevanja samomora, ki letos že tretjič zapored poteka pod geslom »Skupaj«. Geslo izpostavlja najbolj pomemben del učinkovitega preprečevanja samomora – sodelovanje in povezovanje. Za to, da bi pristopili k nekomu, ki je v duševni stiski, ni potrebno, da smo zdravniki, terapevti ali kliniki. Osnovne oblike pomoči in podpore lahko ponudi vsak izmed nas. Zato je pomembno, da posedujemo osnovna znanja in veščine, kako prepoznati osebo v stiski, kako do nje pristopiti in kako ji pomagati.

Veliko raziskovalcev in strokovnjakov s tega področja v zadnjem času opozarja, da je zaradi pandemije novega koronavirus COVID-19 stiska ljudi v tem letu vse večja, hkrati pa je vedno več ljudi, ki zaradi nastalih razmer potrebuje pomoč. Inštitut Andreja Marušiča Univerze na Primorskem zato sodeluje pri mednarodnem projektu, v katerem raziskujejo vplive in posledice, ki jih je epidemija COVID-19 imela na posameznike in njihovo duševno zdravje.

Nacionalni Inštitut za javno zdravje, Slovenski center za raziskovanje samomora na Inštitutu Andreja Marušiča Univerze na Primorskem, Slovensko združenje za preprečevanje samomora, Center za psihološko svetovanje Posvet in Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA Slovenija že sedmo leto zapored organizirajo kolesarsko akcijo »Prekolesarimo svet«, ki poteka od 10. septembra do 10. oktobra. Namen akcije je razširjati zavedanje, da je samomor velik javnozdravstveni problem, da ga lahko preprečujemo, in obenem vzpodbujati druženje in povezovanje med ljudmi. Sodelujoči iz celega sveta bodo tudi letos skušali uresničiti izziv, da bi z združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje.

V Sloveniji je na voljo kar nekaj svetovalnih institucij, ki nudijo pomoč v stiski:

• V okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora že 14 let deluje Center za psihološko svetovanje Posvet, ki posameznikom, parom in družinam nudi strokovno psihološko pomoč pri reševanju problemov in stisk, s katerimi se srečujejo v življenju, pa jih sami ne zmorejo obvladati. 

           Več informacij o posvetu najdete tukaj.

• Informacije, nasveti in svetovanje so dostopni na spletni postaji za razumevanje samomora »Živ?Živ!« Na slednji  o duševnem zdravju in samomoru pišejo strokovnjaki in ljudje z osebnimi izkušnjami. Je stičišče informacij, raziskav in preventivnih programov, kjer želijo, da njihova postaja pomaga spregovoriti o samomoru.

           Spletno postajo najdete tukaj. 

• V okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije deluje Tom telefon za otroke in mladostnike, ki jim pomaga v stiski. Mlade vzpodbujajo k razvijanju samozavesti in komunikacijskih spretnosti ter jih pripravijo na samostojno reševanje konfliktnih situacij. Na brezplačni telefonski številki 116 111 lahko svetovalcem zaupajo svoje težave ali jih prosijo za nasvet in dodatne informacije. Anonimnost in zaupnost pogovora in klicateljev sta zagotovljeni.

           Več informacij o Tom telefonu lahko najdete tukaj.

• Obstajajo tudi UNICEFove Varne točke, ki so varen in prijeten prostor, kamor se lahko otroci in mladostniki zatečejo in pogovorijo o svojih težavah. Nudijo prostor, ki omogoča anonimnost, saj nihče ne bo vedel za vaše težave. V UNICEFove Varne točke, lahko vedno brez strahu vstopite v prostor, ki je označen s smejočo modro hiško.

           Več o tem si preberite tukaj.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje in spletna postaja za razumevanje samomora »Živ?Živ!«