Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 28 May 2021

"Odločitev, da se izmenjave ne udeležim, bi bila pravzaprav strel v koleno."

V uredništvu mlad.si smo se o študijski izmenjavi pogovarjali z Manjo Kopušar, ki zaključuje magistrski študij poslovnih ved na Ekonomski fakulteti univerze v Ljubljani. V prostem času ima rada glasbo, čaj, sončne zahode, reševanje križank, potovanja, gledanje zvezd, preživljanje časa s prijatelji, dogodke in je vedno v iskanju novih izzivov in spontanih doživetij. Na področju kariere jo navdušuje  marketing, še posebno experiential marketing (to je grajenje odnosa med blagovnimi znamkami in kupci skozi doživetja, razvojna stopnja višje od trženja storitev - trženje izkušenj). Prijatelji pa bi jo opisali, kot samozavestno, nasmejano osebo, ki je vedno za spontan izlet ne glede na vreme.

- Pred kratkim si se vrnila iz izmenjave na Portugalskem. Koliko časa si bila na izmenjavi, kakšna izkušnja je bila in zakaj si izbrala Portugalsko?

 Na Portugalskem sem bila en semester, od začetka septembra 2020 do sredine februarja 2021. Za to izmenjavo sem se odločila že pred začetkom pandemije in vodila me je predvsem misel na to, da bi v hladnejšem delu leta študirala nekje, kjer je podnebje milejše, hkrati pa spoznala nove kraje. Na Portugalskem pred tem še nisem bila in zdela se mi je zanimiva destinacija, prav tako je tamkajšnja univerza, kjer sem študirala, znana po visoki kvaliteti študija, ki so jo potrjevali tako različni mednarodni certifikati kot tudi mnenja kolegov, ki so bili tam pred mano. Izkušnja je bila super, saj se je študijska izmenjava na Portugalskem med drugim izkazala za odlično alternativo preživljanju pandemije v Sloveniji, kjer bi bila doma, zaprta med štiri stene in omejena na gibanje znotraj domače občine. Medtem ko so predavanja na moji fakulteti v Sloveniji potekala zgolj na daljavo, smo imeli na Portugalskem predavanja organizirana po t.i. hibridnem sistemu, kar pomeni, da sem imela izmenično predavanja v živo in online, prav tako pa so bili ukrepi manj strogi, tako da sem imela več različnih možnosti izkoriščanja prostega časa. No, pa tudi v tujem mestu se že samo po sebi več "dogaja", saj vsak dan odkriješ nekaj novega. :) 

- To pa ni bila tvoja edina izmenjava. Kje si še bila na izmenjavi in kako, če sploh jih lahko, bi primerjala vse tri izmenjave med seboj?

Pred izmenjavo na Portugalskem sem bila na študijski izmenjavi že trikrat, na dodiplomskem študiju v Brisbanu v Avstraliji in v Amsterdamu na Nizozemskem, na podiplomskem pa v Monterreyu v Mehiki. Med sabo jih je zelo težko primerjati, še težje pa je enostavno odgovoriti drugim študentom, ki se odločajo za izmenjavo in sprašujejo, katero destinacijo jim predlagam, saj je vsaka izkušnja študenta na izmenjavi unikatna - že v istem mestu, kaj šele v tako različnih državah s tako raznolikimi kulturami. Je pa vsekakor odhod v eno izmed preostali evropskih držav lažji, saj na domači celini (sploh v EU) odpade cel kup "skrbi" -  od pridobivanja vize, sklenitve zavarovanj, menjave valute in telefonske številke, do samega potovanja, oddaljenosti od doma in spopadanja z izzivi, ki jih prinaša časovna razlika.

- Zakaj pa si se sploh prvič odločila, da se podaš na tovrstno izkušnjo?

Iskreno nisem imela občutka, da je bila moja prva odločitev, da se podam na izmenjavo, sploh odločitev. V tistem času sem imela občutek, da je to zgolj ena izmed tistih stvari, ki jih je treba opraviti. Kot študentka Ekonomske fakultete, kjer sem neprestano poslušala o izmenjavah in je bila to glavna tema pogovorov med sošolci, sem bila prepričana, da bi bila odločitev, da se izmenjave ne udeležim pravzaprav strel v koleno, saj sem verjela, da bi odsotnost te izkušnje v mojem življenjepisu predstavljala minus v očeh bodočih delodajalcev. 

Je pa bila zelo zavestno sprejeta odločitev, da se na izmenjavo podam v zadnjem letniku: v mislih sem imela načrt, kako si bom izzive porazdelila in se v prvem letniku najprej privadila na študentsko življenje v Ljubljani, nato v drugem letniku predavanj v angleščini (takrat sem se prestavila v mednarodni oddelek) in nazadnje odšla še v tujino. To se mi je nakako zdela edina logična evolucija mojega študijskega poteka. No, pa tudi odločitev o izbiri destinacije sem si želela sprva še malo odložiti, študijsko leto pa hitro mine. Prav tako sem vedela, da si na izmenjavo želim za celo leto, saj mi je to predvsem prihranilo odločitev in tehtanje, v katerem semestru naj se odpravim. Zavedala sem se tudi, da obstajata možnosti, da za izmenjavo ne bi bila izbrana in da mi bivanje v izbrani državi ne bi bilo všeč, zato sem tveganje kot prava ekonomistka obvladovala z diverzifikacijo in izbrala dve različni destinaciji, po eno za vsak semester.

- Kako so ti izmenjave pomagale pri tvojem študiju in na splošno v življenju pri tvoji nadaljnji poti?

 Ne bi ravno rekla, da so mi izmenjave  pomagale pri samem študiju, saj je z vsako spremembo okolja in univerze gotovo potrebnega nekaj privajanja. Če poznaš predavatelje, način ocenjevanja in potek (semestra, izvedb predmetov, izpitov, ...) je gotovo lažje. Je pa res, da so mi morda pomagale v smislu, da sem ostala motivirana študentka, saj me rutina dolgočasi. Mi je pa študij na različnih univerzah in v mednarodnem okolju gotovo omogočal bolj pester predmetnik in priložnost, da prisluhnem tematikam in profesorjem, ki jim sicer ne bi mogla. Zdi se mi, da sem s tem pridobila večjo širino znanja. 

Na splošno so me izmenjave naučile samostojnosti, odgovornosti, hitrega prilagajanja različnim situacijam, sprejemanja različnih kultur in delovanja v mednarodnem okolju. Razmišljam, da bi podobne kvalitete lahko najbrž pridobila tudi, če bi najprej samo študirala doma in kasneje za isto obdobje odšla v tujino ... je pa res, da sem se s kombinacijo obojega hkrati še dobro imela in to je ta sinergija - ne navsezadnje mladost hitro mine.

- Zakaj bi mladim svetovala, da se odpravijo na izmenjavo?

Sploh jim ne bi kar apriori svetovala, naj se odpravijo, saj verjamem, da bi to v resnici morala biti zelo samostojna odločitev. Spoznala sem namreč, da nekateri ljudje v resnici preprosto rečeno niso za izmenjave. Če imaš težave s sprejemanjem drugačnih, nisi pripravljen stopiti iz cone udobja in boš v vsaki neprijetnosti našel novo zamero (na državo, v kateri gostuješ, na tiste, ki so te prepričali, da se boš imel lepo, na tiste, ki so ostali doma, itd.), je morda bolje, da se izmenjave ne udeležiš, saj ti lahko predstavlja zelo negativno izkušnjo: konec koncev smo si različni - tudi študij v Ljubjani nekaterim lahko pomeni nepozabno izkušnjo, drugim pa muko. Je pa res, da se je slednjim veliko lažje konec semestra vrniti domov in če ne drugega, odkrijejo vsaj novo ljubezen in spoštovanje do domačega okolja.

Tistim, ki jih izkušnja mika, bi to možnost z veseljem predstavila in jih k odhodu spodbudila: lahko jim zatrdim, da je to vsekakor nova izkušnja, iz katere se bodo marsikaj naučili. Lahko jim tudi iskreno povem, da meni izmenjave predstavljajo krasno obdobje v življenju in da sem resnično neizmerno vesela, da sem odšla v tujino ter doživela toliko novega. Po drugi strani pa če nikoli ne bi odšla, v resnici ne bi vedela, kakšni izkušnji sem se odpovedala.  

- Kaj svetuješ tistim, ki so se odločili, da se podajo v tujino?

Ob odhodu v tujino bi jim svetovala, naj ostanejo kar se da odprti in brez pretiranih pričakovanj, saj bodo s tem manj obremenjeni in posledično razočarani, ter da naj se ne zanašajo na to, da jim bo zabava garantirana - vsak je svoje sreče (ali prostega časa) kovač. Ne glede na to, ali se odpravimo v izmenjavo ali ne, je v življenju tako, da nam je bolje, če sprejmemo, da nikjer ni popolno, zato bi jim zaupala še naslednja 3 pravila:

  • Ko je slabo in ne moreš spremeniti: sprejmi in se prilagodi.
  • Ko je slabo in lahko spremeniš: vzemi stvari v svoje roke.
  • Ko je dobro: ceni in uživaj trenutek.

- Na kaj pa naj bodo pozorni pri izbiri destinacije/partnerske institucije?

Pri izbiri naj se predvsem vprašajo, kaj je njihov motiv za izmenjavo in kaj pričakujejo od izkušnje v tujini. Če je to npr. dopolnitev življenjepisa, naj preverijo ugled posameznih univerz, ki so na voljo oz. če kvaliteta študija, mnenja ostalih študentov, ki so se šolali na določeni instituciji. Po drugi strani be nekomu, ki si zgolj obeta semester poln surfanja, ugajala lokacija z ugodno klimo in vetrom, nekomu, ki želi sprostitve, mirna lokacija z veliko narave, nekomu, ki bi rad potoval, lokacija z dobrimi prometnimi povezavami, nekomu, ki uživa v kulturi, velemesto z zanimivimi dogodki, nekomu, ki bi rad doživel nekaj novega, pa morda država s kulturo polno praznovanja običajev in tradicij.

Vir: uredništvo mlad.si

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

68956

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino