Politična participacija mladih že dlje časa zaposluje stroko, saj bi lahko vedno večje apolitičnost mladih začela ogrožati demokratični sistem. Toda stanje v Sloveniji, kljub vsemu ni tako črnogledo, o čemer govorijo tudi rezultati letošnjih lokalnih volitev, na katerih je bilo izvoljenih kar nekaj mladih županov. Najmlajši med njimi je postal župan Preddvora 29 letni Rok Roblek, ki kljub svoji mladosti verjame, da bodo z mlado motivirano ekipo »uspeli pustiti velik pečat na razvoj občine«.

Kako se počutite kot najmlajši slovenski župan?

Izvoljenih nas je bilo kar nekaj madih županov, res pa je, da sem med vsemi najmlajši. Podpora občanov mi predvsem daje moč in motivacijo za delo, saj menim, da se premalo zavedamo, kako pomembni smo mladi v naši družbi. Imamo sposobne mlade, ki pa v družbi ali kolektivih niso deležni zaupanja. Menim, da imam več izkušenj kot marsikdo izmed starejših, obenem pa se vedno učim življenjskih modrosti in spoznanj tistih, ki so malce dlje na svetu kot jaz. Strinjam se s starim slovenskim pregovorom, da na mladih svet stoji, še posebej pa to velja pri vodenju družbenih zadev, saj si bomo ustvarili prihodnost, ki jo bomo mi živeli. Mladi lahko ogromno pripomoremo k dobremu počutju vseh občanov, predvsem pa je pomembno, da se mladi počutijo domače, sprejeto in ”uslišano”, obenem pa lahko soustvarjajo prostor svoje življenjske izpolnitve.

Skratka, počutim se odlično.

Glede na to, da ste dolgo časa delovali kot predsednik Podeželske mladine, ali menite, da vas je tudi ta izkušnja pripeljala do funkcije župana?

Definitivno mi je bila funkcija predsednika Zveze slovenske podeželske mladine nekakšna odskočna deska.  Naučil sem se skupinskega dela, navezovanja stikov, sodelovanja, govornih sposobnosti, predvsem pa vodenja.

Vsem mladim priporočam vključevanje v nevladne organizacije in društva, saj tako uspešno delajo na svoji samozavesti, čustveni intiligenci, empatiji, pogajalskih sposobnosti, nenazadnje pa delovanje v nevladnih organizacijah prispeva pri »iskanju samega sebe«.

Dobro poznate tudi mladinski sektor v Sloveniji. Ali menite, da mu vladajoče strukture posvečajo dovolj pozornosti in sredstev za razvoj in mladinsko delo?

V Sloveniji imamo veliko mladinskih organizacij, niso pa vse deležne primerne pozornosti. Družbena aktivacija je nekaj, kar v naši družbi ni pozitivno sprejeto. Organizirani posamezniki v naši družbi prej predstavljajo grožnjo, kakor priložnost. Ne mislim iskati odgovorov, od kje razlogi za takšno stanje, bolj sem zaskrbljen, ko vidim mlade – individualiste  brez življenjskih ciljev.

Mladinskim organizacijam je nedvomno potrebno nameniti več prostora in pozornosti, saj so kompetentni sogovornik za reševanje mladinskih vprašanj. Finančne podpore so nepravilno razporejene, predvsem pa je problem v upoštevanju in realizaciji predlogov in rešitev, ki jih predlagajo mladi. Iz izkušenj vem, da se določeni ukrepi izvajajo zaradi ukrepov samih, namesto da bi prispevali k ciljem, ki jih mladi predlagajo.

Kako ocenjujete položaj mladih kmetov v Sloveniji, tudi v primerjavi z EU?

Primerjava z evropskimi kmeti se mi zdi že z vidika obdelovalnih površin in možnostmi za kmetijstvo, neprimerljiva. Na evropski ravni sem veliko deloval, bil sem tudi član delovne skupine ob spremembi zadnjega okvira skupne kmetijske politike. V EU je položaj kmeta bistveno bolj cenjen kot pri nas, tako ni tega socialnega momenta, da se že kot otroci želijo umakniti s kmetij. Najmanjši skupni imenovalec evropskega kmetijstva je postal »trajnost«, kar pa zajema tudi starostno in izobrazbeno strukturo kmetov. V Evropi se je kmetijstvo že večkrat prestrukturiralo, v Sloveniji pa prevečkrat vzdržujemo zatečeno stanje in s priložnostmi (predvsem finančnimi), ki jih nudijo institucije ne ustvarjamo vzdržnega napredka in podjetništva v kmetijstvu, ampak kreiramo odvisnost in linearnost.

Veliko imamo kmetij s težjimi pogoji pridelave, zato je finančna učinkovitost šibka. Slovenija bi morala poskrbeti za razvoj lastnega modela kmetijstva, ki bo ohranjal zadostno proizvodnjo lokalne hrane, predvsem pa bi ohranjal rodnost zemljišč in krajino, ki bo zanimiva za razvoj gospodarstva (tudi turizma).

Ali drži podatek, da predvsem mlada dekleta ne želijo živeti na kmetijah, medtem ko bi mladi fantje z veseljem ostajali, delali in živeli na podeželju?

Do neke mere to drži, je pa to tudi predsodek. V moji družbi in v okolici iz katere prihajam, je veliko mladih kmetic, ki z veseljem opravljajo to delo in so nanj ponosne. Opozoril pa bi na dejstvo, da brez celostnega razvoja podeželja, prebivalci podeželja niso deležni enake obravnave, kot preostali državljani. Podeželske občine bi morale dobiti bistveno več sredstev kot mestne, saj je na podeželju nujno potrebno vzdrževati sisteme družbeno socialnih storitev in izredno veliko pozornosti namenjati razvoju delovnih mest. Delovna mesta predsvem ženskam omogočajo lasten vir dohodka in socialno varnost, bližina socialnih ustanov (vrtci, šole, zdravstvo), pa daje potencial njihovim otrokom.

Pomembno je, da se ta negativni prizvok kmetice izniči, da bi se ljudje zavedali, kako pomembno je biti kmet, saj nas kmetijstvo preživlja in bi se lahko vsaj trikrat na dan zahvalili kmetom – ob zajtrku, kosilu in večerji!

Kako pa je s priseljenci_kami – ali se tudi njih motivira k delu in življenju na kmetih ali je poudarek na urbanih okoljih?

V kmetijstvu je priložnost za ene in druge, torej tiste, ki kmetijo podedujejo od staršev (prevladujoč slovenski model) ali tisti, ki se odločijo, da se bodo karierno ukvarjali s kmetijstvom. Pri prvih je problem, da imajo izkušnje, nevarnost pa je to, da se preveč oklepajo tradicionalnih okvirjev, medtem ko je pri drugih prednost njihova podjetniška naravnanost, premalo pa imajo izkušenj. Problem slednjih je dostikrat tudi velik kapitalski vložek v razvoj dejavnosti, glede na  nizko stopnjo donosnosti kmetijstva na splošno.

Priložnost je za vse, ki so skromni in se zavedajo, da so trdo delo in umazane roke vir čistega denarja.

Kako bi rešili vprašanje mladih kmetov brez zemlje? Ali ste na pristojnem ministrstvu kot član komisije uspeli doseči kakšne spremembe na bolje na tem področju?

Na žalost je zakoreninjenost do sistema dedovanja v Sloveniji premočna, da bi uspeli doseči pomembne premike v tej smeri na kratek rok. Uspeli smo doseči, da vsi mladi lahko dostopajo do zagonskih podpor in prejemajo višje podpore za večino ukrepov. Ti ukrepi jim sicer olajšajo začetek podjetniške poti, ne prispevajo pa neposredno k boljšemu dostopu do zemlje. Za naslednje obdobje sem sam predlagal izgradnjo spletne platforme, ki bi na enem mestu povezala lastnike »prostih« zemljišč in potencialne uporabnike. Menim, da bo v prihodnje na tem področju moral večjo vlogo odigrati sklad kmetijskih zemljišč.

Kakšen je vaš odnos do zdrave prehrane? Ali morda sami uživate hrano iz ekološke pridelave?

Smo mlada družina in ne uživamo hrane iz izključno ekološke pridelave. Doma imamo konvencionalno kmetijo, z ženo obdelujeva manjši vrtiček, tako da zelenjave in sadja čez sezono praktično ne kupujeva. V veliko pomoč pri pridelavi zelenjave in ostalih pridelkov nama je moja stara mama, ki pridno skrbi, da nisva nikoli lačna. Ukvarjamo se tudi s pridelavo mleka, tako da uživamo domače mleko in mlečne ter mesne izdelke. Česar nimamo, kupimo od okoliških kmetij ali pa smo v trgovini pozorni na slovenske proizvode.

Ekološka pridelava ima več prednosti, prav tako pa je lahko tržna priložnost za posamezne kmetije. Slovenska hrana je neprimerno boljša in bolj zdrava, v primerjavi s pripeljano iz tretjih držav sveta.

Ali boste v Preddvoru pritegnili k sodelovanju mlade občanke in občane in na kakšen način? Kakšne so vaše prioritete v povezavi z mladimi?

Nedvomno so mladi ključna prioriteta. Ob sebi imam izredno motivirano mlado ekipo, za katero verjamem, da bomo uspeli pustiti velik pečat na razvoj občine. Preko občinskih struktur smo že vzpostavili povezavo med občino in šolo, kjer bomo udejanili predvsem prostovoljne prakse za mlade v programu MEPI, podjetniške krožke v sodelovanju z lokalnimi podjetji, Pletilnico idej za razvoj lastne podjetniške ideje, znotraj odbora za družbene zadeve bomo uvedli posvetovalno komisijo za mladinska vprašanja….

Naša velika želja je, da v delu stare graščine uredimo prostor za različne dejavnosti mladih in jih pritegnemo k medsebojnemu povezovanju in udejstvovanju v prostoru.

Ali se kot mlad politik danes vidite tudi v kasnejši zreli dobi?

Da, vendar verjetno na kakšnem drugem področju. Menim, da je v okviru tovrstne družbene participacije potrebno dati od sebe vse in v času, ki ti je namenjen, uresničiti čim več svojih idej. Vedno pa za nami prihaja nekdo, ki bo morda uspel narediti tisto manjkajoče ali tisto, kar nam ni uspelo. To je tisto k čemer moramo strmeti, saj je to bistvo razvoja človeštva – učenec mora vedno prekositi učitelja!

Nedvomno pa bom deloval na področju, ki bo vključevalo delo z ljudmi, saj me to veseli in izpopolnjuje.