Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 19 Oct. 2021

Prekarnost - kaj je to?

Pod pojmom "prekarnost" se je v preteklosti združevalo več med seboj neusklajenih razumevanj, ki so se osredotočala na tipe zaposlitev in ne na elemente, ki bi posamezno delo ali zaposlitev delali prekarno. Tako je ožja opredelitev prekarnosti, ki jo je nekoč zagovarjalo tudi resorno ministrstvo, pod pojem združevala zasebno podjetništvo in civilne pogodbe, širša opredelitev pa je k temu prištevala še zaposlitve za določen čas, zaposlitve za skrajšan delovni čas, agencijsko delo in delo od doma.

Prekarno delo pojmujemo kot katerokoli pravno ali izvenpravno vrsto dela, ki je v temelju negotova in ki v sodobnem času kaže znake rušenja pridobljenih delavskih pravic in socialne varnosti, ki so si jih delavke in delavci priborili v sicer nevzdržnem kapitalističnem sistemu.

Prekarnost torej ni stvar pravne oblike dela, čeprav je prekarnost precej bolj skoncentrirana v atipičnih oblikah dela. V obeh primerih gre lahko za nekoga, ki dela za več naročnikov. Vendar zaradi različnih položajev na trgu, ki ga obe skupini zasedata, so potem tudi različne posledice, ki izhajajo iz dejstva, da atipične oblike dela praviloma nimajo osnovnih delavskih pravic kot je minimalna plača, bolniška, varovalke pred odpuščanjem, dopust, osemurni delovnik, plačan prevoz in malica, regres ipd. Ožja skupina delavcev v prekarnih oblikah dela, ki zaseda monopolni položaj na trgu, si lahko privošči bolniško, dopust ali osemurni delavnik, saj jih bodo naročniki morali počakati. Prekarci, ki predstavljajo glavnino delavcev v atipičnih oblikah dela, tega luksuza ne poznajo. Delajo bolni, dopusta si ne privoščijo, pogosto živijo pod pragom tveganja revščine.

➜ V Sloveniji že več kot 41 % delavcev delo opravlja v atipičnih oblikah dela, mladi pa ob prvi redni zaposlitvi dobijo pogodbo za nedoločen čas samo v 33 % primerov, kar nas uvršča na predzadnje mesto znotraj EU.

➜ Stopnja tveganja revščine je bila leta 2005 med samozaposlenimi 13,1 %, leta 2017 pa že 26,6 %. Vsak četrti samostojni podjetnik v Sloveniji torej živi pod pragom tveganja revščine.

➜ Povprečno se v Sloveniji odpre 1.321 novih s. p.-jev vsak mesec. 

 Število samostojnih podjetnikov v Sloveniji zelo hitro narašča in znaša že 13 % vseh delovno aktivnih. Samostojni podjetniki v primerjavi z redno zaposlenimi delajo dlje za pol nižjo urno postavko.

➜ Med tistimi, ki delajo prek študentske napotnice, je 50 % takih, ki delajo, da pokrijejo življenjske stroške, 36 % takih, ki brez študentskega dela ne bi mogli študirati, 8 % pa z delom vzdržujejo druge (otroka, starše, partnerja …).

➜ Kot glavno težavo za samozaposlitev 19,4 % samozaposlenih navaja, da so brez prihodkov, če zbolijo. 

V Gibanju za dostojno delo v sodelovanju z bukvarno Zmajeva luknja, Dol pri Hrastniku, prihodnji četrtek, 21. 10. ob 17.30, prirejajo brezplačno informativno-izobraževalno delavnico z naslovom Prekarnost - kaj je to?

Predstavili bodo izsledke analize izobraževalnega sistema za pojem prekarnosti in vam s kratkim vodnikom po njej predali moč za razmislek in ukrepanje proti splošni prekarizaciji našega vsakdana.

Vabljeni vsi, ki vas delavske tematike in prekarna problematika zanimajo in bi si o njih želeli izvedeti več.

Vir: Gibanje za dostojno delo

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

25688

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino