Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 20 May 2020

Ministri EU pozvali k vključitvi mladih v evropski načrt okrevanja

Ministri EU, pristojni za mladino, med njimi tudi državni sekretar ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jure Gašparič, so včeraj preko videokonference razpravljali o mladih, ki jih je pandemija COVID-19 zelo prizadela. Ministri so pozvali k vključitvi mladih v evropski načrt okrevanja, največjo možno fleksibilnost pri izvajanju programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota ter tudi vključitvi neformalnega izobraževanja v prihajajočo posodobitev Akcijskega načrta za digitalno izobraževanje, ki ga bo v prihodnji tednih predstavila Evropska komisija.

V razpravi so se ministri strinjali, da so mladi in mladinske organizacije ena izmed tistih skupin družbe, na katere imajo z epidemijo COVID-19 povezani ukrepi velik vpliv. Največji izzivi se kažejo na področju izobraževanja in zaposlovanja, saj se bo zaradi gospodarske krize, ki jo je povzročila epidemija, veliko mladih še bistveno pogosteje soočalo z oblikami prekarnih zaposlitev ali celo z izgubo zaposlitev. Poleg omejevanja socialnih stikov na mlade vplivajo tudi različne oblike omejevanja gibanja. Protivirusni ukrepi so povzročili korenite spremembe v vsakodnevnih rutinah mladih, na katere so se morali prilagoditi v trenutku in dobesedno čez noč. Navedeno je po besedah ministrov zagotovo imelo velik vpliv tudi na duševno zdravje mladih.

Kot ugotavljajo, so mladi sicer svoje aktivnosti v okviru mladinskih organizacij hitro prenesli na splet s pomočjo različnih družbenih orodij in omrežij. Prav tako jih veliko prostovoljno pomaga na terenu različnim ranljivim skupinam, tudi v okviru programa Evropska solidarnostna enota.

Mladinski sektor v Sloveniji se je odzval hitro, odgovorno in uspešno

Državni sekretar Gašparič je v razpravi poudaril, da se je mladinski sektor v Sloveniji na epidemijo COVID-19 kljub omejevalnim ukrepom odzval zelo hitro, odgovorno in uspešno. Večina mladinskih organizacij je svoje aktivnosti bodisi prilagodila in preselila na spletne platforme, razvila pa je tudi nove aktivnosti, s katerimi je neposredno naslovila izzive, s katerimi nas je soočila epidemija. To so pomoč prostovoljcev pri zajezitvi širjenja koronavirusa, pomoč ranljivim skupinam, pomoč mladim (učna pomoč, duševno zdravje mladih) itd. Določene aktivnosti so bile prestavljene na kasnejši čas, pri čemer je Gašparič izpostavil, da je epidemija zelo močno vplivala tudi na mednarodno mladinsko delo, ki se je skoraj povsem ustavilo. Hkrati je državni sekretar Gašparič mnenja, da bo epidemija imela največji vpliv na socialno-ekonomski položaj mladih. V času epidemije študenti namreč ne morejo opravljati študentskega dela, na katerega se skoraj polovica študentov zanaša, saj si lahko le tako pokrijejo stroške študija in bivanja. Naslednja skupina mladih, na katero bodo imele posledice epidemije največji negativni vpliv, so po besedah državnega sekretarja delovno aktivni mladi: "Skoraj polovica mladih je v netipičnih oz. prekarnih oblikah zaposlitev, ki ne zagotavljajo niti minimalne socialne in ekonomske varnosti. Obstaja nevarnost, da jih bodo posledice epidemije potisnile še bolj na obrobje družbe, kar je zelo nevarno."

Poziv k največji možni fleksibilnosti pri izvajanju programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota

Spoznanja analiz in raziskav vpliva COVID-19 na mladinski sektor je po besedah Gašpariča potrebno vključiti v evropski načrt za okrevanje po epidemiji COVID-19, saj trenutna nejasna situacija močno vpliva tudi ali predvsem na mlade. "Posledice epidemije bi lahko naslovili tudi s solidarnostnimi projekti programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota," je še poudaril Gašparič in dodal, da sta programa sicer namenjena mednarodnim aktivnostim, "vendar ju ni možno izvajati, dokler niso omogočene mednarodne mobilnosti. Zato bi lahko v dani situaciji podpora projektom, ki se izvajajo na nacionalni ravni, imela velik učinek tudi na solidarnost v EU."

V luči potrebne fleksibilnosti in odzivnosti Evropske komisije, ko gre za izvajanje programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota, so tudi ostali ministru opozorili, da je potrebno storiti vse, da se nasloví izzive, s katerimi se spopadajo nacionalne agencije in upravičenci programov: npr. s prerazporeditvami med ključnimi ukrepi Erasmus+ in osredotočenostjo na aktivnosti znotraj držav v mladinskem poglavju Erasmus+  in Evropska solidarnostna enota.

Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Marija Gabriel je na video konferenci izpostavila, da so v času krize veliko podporo skupnosti izkazale tudi mladinske organizacije, pri čemer je poudarila, da je v prihodnosti potreben premislek o tem, kako bi lahko mlade dosegli tudi v času, ko fizične aktivnosti niso mogoče. Rešitve, pravi Gabrielova, morajo biti prilagojene na nepričakovane priložnosti, vključno z virtualno mobilnostjo.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

75179

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino