Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 11 Mar. 2021

"Menimo, da položaj žensk v Sloveniji še daleč ni takšen, kot si želimo."

V uredništvu mlad.si je mesec marec v znamenju žensk. Zato smo tokrat na pogovor povabili Ajdo Žumbar, magistrico profesorico pedagogike in koordinatorko programa SOS telefon v Sloveniji. Pogovarjali smo se o položaju žensk in kako je na to vplivala epidemija koronavirusa COVID-19.

Kakšen je po vašem mnenju položaj žensk v Sloveniji?

Menimo, da položaj žensk v Sloveniji še daleč ni takšen, kot si želimo. Na tem mestu mislimo na boljšo ekonomsko in socialna varnost in neodvisnost ter enakopravnost. Položaj žensk pa se je v zadnjem letu še poslabšal, kar je ena od posledic pojava epidemije in sprejetih preventivnih zdravstvenih ukrepov v času epidemije. Vsaka kriza pa, bodisi zdravstvena bodisi finančna, ki smo jima bili priča v zadnjih letih, vpliva na spremembo družbenih pogojev, pri čemer smo v zadnjih več kot desetih letih priča retradicionalizaciji in repatriarhalizaciji. Slednje bistveno vpliva na degradacijo pravic in pogojev življenja za ženske. Tako smo priča ponovnim bojim za ohranjanje pravice odločanja o lastnem telesu in pravice do abortusa, ki se dogajajo na Hrvaškem in Poljskem, kar pa nenazadnje vpliva na spodbude reacionarnih sil tudi v Sloveniji. Poleg tega se nasilja v družini, kjer so žrtve v večini ženske, iz strani celotne družbe ne jemlje kot problematiko, ki zahteva resno, sistemsko obravnavo in zoperstavljanje le temu.

Se vam zdi, da se položaj žensk v Sloveniji slabša?

Da. Slednje lahko pripišemo pojavu epidemije v zadnjem letu, ki je povzročila večjo finančno nesigurnost ter dodatno celodnevno skrb za otroke in njihove šolske obveznosti ob sicer njihovem rednem delu ali pa so celo ostale brez rednega dela in posledično brez dohodkov ravno zaradi povečane skrbi za otroke oz. nezmožnosti zagotovitve varstva otrok v času zaprtja vrtcev in šol, kar so občutile predvsem ženske. Tudi kar zadeva nasilja nad ženskami opažamo, da se pri tem pristojne institucije, ki so sicer odgovorne za zaščito žensk pred nasiljem in nudenjem pomoči žrtvam nasilja, vse pogosteje neustrezno odzivajo in ne delujejo v korist zaščite žrtve nasilja, pri čemer smo pogosto priča sekundarni viktimizaciji na tovrstnih institucijah.

Zakaj je pomembno, da se ženske zavedajo svojih pravic?

Razlogov za to je več in segajo na različna področja življenja. Pri tem je pomembno, da se ženske zavedajo, da so bile njihove pravice v zgodovini priborjene iz strani ženk, ki so nenazadnje tvegale tudi svoja življenja za pravice, ki jih ženske uživamo danes. In te pravice, ki so bile težko priborjene, so lahko tudi odtujene, kar se dogaja še posebej v zadnjih letih tako v našem okolju kot naši sosedščini – boji za pravico do abortusa, boji za preprečevanje prekarnega dela, ki zadeva bolj ženske, in s tem pravice do osem urnega zaščitenega dela. V delovnem okolju je za žensko pomembno, da se zaveda svojih pravic, saj le na tej podlagi lahko zagovarja svoje argumente, ko zahteva enako visoko plačo, kot jo ima moški predstavnik na enakem delovnem mestu, kar bi ji posledično zagotavljalo boljšo finančno stabilnost in večjo neodvisnost. Ko se ženska znajde v nasilnem odnosu in če se zaveda svojih pravic, bo lažje in hitreje prekinila ta odnos, saj bo seznanjena npr. kam se lahko umakne in kje lahko poišče pomoč, kateri socialni transferji ji pripadajo, da ji otrok brez upravičenega razloga ne bodo odvzeli. Pri tem pa naj poudarimo, da je za uveljavitev določenih pravic pomembno tudi, kako se odzovejo institucije, organizacije, delodajalec/-ci.

Ponavadi so žrtve nasilja ženske in otroci, kakšni so podatki zadnja leta za Slovenijo?

Ženske in otroci so še danes najpogosteje žrtve nasilja v družini. Slednje se je še povečalo v zadnjem letu, ko je vzniknila epidemija. Opažamo pa tudi, da se je povečalo nasilje nad starejšimi, predvsem ženskami, s strani njihovih odraslih otrok.

Kako je na to vplivala tudi epidemija?

Vsekakor je epidemija negativno vplivala na žal že tako prepogost pojav nasilja v družini. Določeni ukrepi, ki so na zdravstvenem področju delovali preventivno, so na področju nasilja v družini delovali vse prej kot to. Družine so morale biti v izolaciji, kar je pomenilo, da so družinski člani več časa skupaj in v družinah, kjer je bilo že pred tem prisotno nasilje, se je s tem posledično še povečalo, ali pa se je celo pojavilo v družinah, kjer ga pred tem ni bilo zaznati. Izolacija družinskih članov pa je žrtvam nasilja le še otežkočila klic na pomoč ter jim dala občutek ujetosti. Slednje smo na Društvu SOS telefon zaznali v obliki zmanjšanega števila klicev na SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, medtem ko se je v mesecih po epidemiji število klicev občutno povečalo – kar za 50%, ob tem pa tudi število posredovanih prijav nasilja v družini ter število uporabnic, žrtev nasilja, ki so potrebovale bodisi namestitev v varni hiši, bodisi pomoč v obliki osebnega svetovanja in psihoterapije.

Kako v vašem društvu pomagate ženskam in k izboljšanju položaja žensk v Sloveniji?

V letošnjem letu smo vzpostavili 24-urno linijo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, kjer svetujemo in nudimo podporo žrtvam nasilja v družini, tudi v tujih jezikih (angleščini, bosanščini, hrvaščini, srbščini). Imamo tudi dve varni hiši za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja, poleg tega nudimo osebno svetovanje in psihoterapevtsko pomoč žrtvam nasilja. Zaposlene v Društvu SOS telefon sodelujemo s policijo, s centri za socialno delo in z drugimi sorodnimi organizacijami ter izvajamo različna izobraževanja na temo preprečevanja nasilja nad ženskami in otroki.

Vir: uredništvo mlad.si

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

95497

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino