Vključenost

Kakšni so izzivi mladih v Beli krajini?

10. 3. 2020 avtor: Uredništvo

Regijski NVO center JV Slovenije je v petek, 21. februarja, v Črnomlju priredil odprto javno razpravo na temo, zakaj mladi zapuščajo rojstno Belo krajino. Prve agore se je udeležilo skoraj 40 ljudi različnih poklicev in starosti, ki so v dveh urah skupaj iskali odgovore na vprašanja, kot so: Kakšni so izzivi mladih v Beli krajini? Kaj manjka in katere aktivnosti oz. politike se že vodijo?

»Gre za prvega izmed več posvetovalnih dogodkov, ki jih bo priredil Regijski NVO center, njegova partnerja sta Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in MC Bit Črnomelj. Namen je, da izpostavimo določene teme v lokalnih okoljih, ki so pereče, v njihovo reševanje pa vključimo čim več ljudi. Današnja agora je le začetek procesa, ki bo potekal v smeri, da se mladim v lokalnem okolju zagotovi boljše pogoje za življenje z namenom, da bodo raje ostajali v Beli krajini« je v petek povedala Maja Žunič Fabjančič, vodja Regijskega NVO centra JV Slovenije in poudarila, da gre za vključujoč proces, na katerem je stališče župana enakovredno mnenju skavta, pogled gospodarstvenika pa prepričanju mladinskega delavca: »Sami mladi te težave ne morejo rešiti, prav tako ne same nevladne organizacije, niti javni zavodi ali občina. Vsi skupaj pa dejansko lahko prispevajo k temu, da nek lokalni izziv rešijo skupaj.«

»Tu smo se soočili mladi in starejši in vidimo, da so naši pogledi podobni. Problem je zagotoviti, da bo Bela krajina postala spodbudno okolje. Spodbudno okolje za mlade pa pomeni marsikaj. Od vrtcev in igrišč, do šol, zdravstvene oskrbe pa infrastruktura, internet, elektrika … In tu nas kot občino čaka velik izziv, ki se ga zavedam. In dejansko to drži: če ne bomo naredili spodbudnega okolja, mladi ne bodo hodili nazaj. Tako da, imamo veliko dela« je dejal župan Andrej Kavšek in predstavil nekaj aktualnih občinskih projektov, kot so načrtovana gradnja stanovanj v Čardaku, prenove osnovnih šol, ureditev Jurjevanjske drage ipd.

Organizatorji dogodka so se zavezali, da bodo sklepe s petkove agore posredovali tako udeležencem kot pristojnim institucijam, v nadaljevanju pri posameznih izzivih vključili še strokovno javnost ter nato sklicali še kakšno agoro, kjer bi z enakim vključevanjem različnih deležnikov lokalne skupnosti še natančneje določili bodoče ukrepe. Najbolj pogosto vprašanje po razpravi je bilo namreč, kdaj bo naslednja?

Vir in foto: Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto