V dnevih po epidemiji, ko se je življenje, vsaj v okrnjeni obliki, vrnilo v šolske klopi, je izšla 10. številka revije Triper, ki od leta 2012 izhaja v Dijaškem domu Ivana Cankarja.

Temo, ki so se je lotevali tekom šolskega leta, so v izolaciji samo še poglobili in jo imeli priložnost bolje razumeti. V tej številki so se poglobili v to, kako mladi doživljajo spremembe, kaj se dogaja v njih samih in kako doživljajo svet v katerem smo se znašli čez noč. 

Izsek besedila Eve Kene: “Všeč mi je koncept ljudi. Všeč mi je notranjost telesa, ki živi samostojno od nas, živi na nas. Všeč so mi prstni odtisi. Všeč mi je, da lahko čutim toploto sonca in vročino dotika. Všeč so mi gubice okoli oči, ki nastanejo od smeha. Všeč so mi od solz mokre trepalnice in lica. Všeč mi je intimnost rok. Všeč so mi prsa. Všeč mi je popek. Všeč mi je opazovati ritem hoje. Všeč mi je poslušati zgodbe. Všeč so mi mravljinci v rokah. Všeč mi je jutranji obraz. Všeč mi je večerni glas. Všeč mi je, kako me pozdravi teta na ulici. Všeč mi je, kako ljudje stojijo in čakajo, medtem ko njihov pes kaka. Všeč mi je, kako se ljudem zdi smešno, če nekdo kaka. Všeč mi je okus v ustih po umivanju zob. Všeč mi je občutek toka gozdnega potoka skozi moje roke. Všeč mi je sol na koži po kopanju v morju. Všeč mi je postelja po napornem dnevu. Všeč mi je prvi požirek čaja ob jutranjem soncu. Všeč mi je občutek kurje polti…..Všeč mi je dotik. Všeč mi je objem. Všeč mi je poljub. VŠEČ MI JE ČLOVEK.” 

Vabjeni k branju nove številke revije Triper tukaj.

Vir: Nina Golob, KUD Pozitiv – Dijaški dom Ivana Cankarja

Foto: Minea Tkavc