Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 29 Jun. 2022

Intervju z Lucijo Tacer, mlado poslanko v državnem zboru

V uredništvu mlad.si smo se pogovarjali z Lucijo Tacer, mlado poslanko v državnem zboru Republike Slovenije. V pogovoru smo se dotaknili tematik, ki jih bodo zagovarjali mladi poslanci, posebej na področju mladine, o njeni izkušnji s študijem v ZDA in izzivih, s katerimi se srečuje kot mlada ženska v politiki.

Kaj je bila vaša motivacija za začetek političnega udejstvovanja in kasneje za politično kariero?

Izhodišče je bilo, da želim prispevati nekaj pozitivnega k naši družbi. Sem zelo družbeno aktivna in verjamem, da je to ena od lepot v življenju, da najdeš način, kako lahko prispevaš in vsak od nas ima en drugi način. Mene je najprej zanimala glasba in sem preko te umetniške plati, ko sem bila še najstnica, iskala poti kako lahko določene vsebine, ki so se mi zdele pomembne, komuniciram z ljudmi.

Ko pa sem končala srednjo šolo in začela razmišljati o fakulteti, sem videla to neko bolj formalno pot, ki je bila skozi pravo. Srednjo šolo sem končala v Združenih državah Amerike - tam je malo drugačen izobraževalni sistem, kjer se ne da takoj študirat prava in zato sem na njihovi fakulteti sledila politologiji in ekonomiji in sem tudi delovala v okviru različnih organizacij tam, torej študentskega parlamenta in tako dalje …

Po končanem študiju na Vanderbiltski univerzi sem se vrnila v Ljubljano, kjer sem vseeno želela pridobiti pravna znanja. To še zdaj vidim kot nek sklop pravil igre, ki se mi jih zdi pomembno poznati, da lahko potem ugotoviš kako sam lahko najbolj prispevaš k družbi in pa tudi pomagaš ljudem. Zato sem leta 2018 prišla nazaj v Slovenijo študirat na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani. In že takrat sem vedela, da me zanima politično udejstvovanje, zato ker sem se vsaj na eni točki v svojem življenju videla v tej res neposredni vlogi odločevalca, če bi mi seveda bila dana ta priložnost. Ali v parlamentu, ali kje na ministrstvih, ampak vedela sem, da želim to poskusit. V akademski sferi sem namreč začutila, da je včasih prisoten nek izziv, ko se enkrat ukvarjaš z enim področjem in imaš res veliko predlogov, kako izboljšat stvari, nisi pa v poziciji, da bi jih neposredno udejanil.

Zato sem že od začetka študija iskala priložnosti. Takrat jih neposredno nisem našla. Nisem našla podmladka, ali pa stranke, ki bi hkrati ponujala neko priložnost, da se aktivno vključim in pa tudi zagovarjala tiste temeljne vrednote, ki so mi ključne in ki jih tudi gibanje Svoboda zaobjema danes. Zato sem potem ostala aktivna v mladinskem sektorju in pa študentskih organizacijah. Na pravni fakulteti sem bila aktivna v društvu ELSA, to je European law students association – bila sem tudi predsednica in lokalnega odbora in pa potem nacionalnega odbora. Cel čas sem tudi delovala na tematiko enakosti spolov, ki mi je zelo pomembna – tudi v okviru Inštituta za proučevanje enakosti spolov IPES. Hodila sem tudi na model UN konference in potem sem bila leta 2020 izbrana za mladinsko delegatko Slovenije pri Združenih narodnih – to je bila zame zelo velika čast in velik dosežek. Bila sem zelo vesela, da sem dobila platformo, da lahko zastopam mlade ljudi iz Slovenije na teh mednarodnih platformah in pa, da jim približujem delo mednarodnih organizacij ter vrednote trajnostnega razvoja, kar je v bistvu glavna agenda ciljev razvoja Združenih narodov. Sicer je bilo takrat t.i. koronsko obdobje, ampak sem res izkoristila to priložnost in se mi zdi, da sem bila zelo aktivna, izjemno veliko sem se naučila in spoznala tudi veliko aktivnih mladih ljudi v Sloveniji. Potem pa se je čez nekaj časa ponudila priložnost sodelovanja z Gibanjem Svoboda, ki se mi je zdela sicer kot vsaka pomembna odločitev neke vrste riziko, ampak glede na vrednote, ki sem jih poznala in pa tiste prve ljudi, ki so me navdušili za to, sem zaupala priložnosti in sem se vključila že od začetka, ko smo delali program. Osredotočila sem za na program za mlade in potem tudi kandidaturo za državni zbor, sedaj na koncu pa na izvolitev. Tako da pot je bila kar pestra.

 Kaj je največji izziv, s katerim se spopadate kot mlada ženska v politiki?

Na misel mi pridejo tri stvari, ampak se zelo prepletajo tudi s situacijo, ki jo trenutno imamo v naši družbi glede enakosti spolov. Najprej moramo pazit, da ne pregorimo, ker se mi zdi, da je za ženske v takih javnih funkcijah, kjer smo zaenkrat še vedno v manjšini, velikokrat nek dvojni standard, da je poleg vsebine pomembno še toliko enih drugih stvari in moraš konstantno razmišljati o raznoraznih komponentah, kako se predstavljaš v javnosti. Potem ostati kredibilen a hkrati ne »zatežen« in pa pomirjen. Velikokrat si v situaciji, ko si s samimi moškimi in si najmlajši med njimi - to je moja konkretna pozicija in zdi se mi, da si potem posledično bolj občutljiv na kakršnekoli »krivice« ki bi se lahko zgodile. Počutiš se v zapostavljenem položaju in zato je moj odgovor, da delam na vsebini in se poskušam pripravit najbolj kakor se lahko, da vsebinsko prispevam, kar je tudi moja služba in poslanstvo zdaj, ko sem v parlamentu. V prostem času delam na tem, da se sproščam, da se družim s prijatelji, ker res mislim, da je posebej za nas ženske realnost taka, da obstaja veliko pritiskov, ki niso samo neposredno povezani s službo. Zdi se mi zelo pomembno, da delam tudi na svoji psihi (bolje: psihološki trdnosti / psihološki pripravljenosti) in uravnoteženem življenju, zato da bom potem lahko na dolgi rok delala dobre stvari v primeru te službe.

 Kako boste mladi poslanci zastopali glas mladih, kaj bodo vaša skupna prizadevanja?

Mladi poslanci že zdaj, odkar je začel parlament delovati, zelo glasno in aktivno zastopamo mlade. Vsaj v okviru koalicijskih mladih poslancev lahko to rečem. Tudi znotraj naše poslanske skupine mladi aktivno sodelujemo in se informiramo, da bomo res lahko čimbolj aktivno sodelovali tako znotraj državnega zbora kot tudi v povezovanju z mladinskimi organizacijami. Glavne tematike na katerih si bomo zares prizadevali nekaj narediti do konca mandata so pa tiste, ki smo jih poudarjali tudi v programu. In to je na področju duševnega zdravja, da se uredi boljši dostop in s tem tudi zakonska podlaga za psihoterapijo. Potem stanovanjska problematika - da se zastavi strategija in začne izvajati konkretne ukrepe vključno z gradnjo. Tukaj bomo tudi v stiku s pristojnim ministrstvom. Potem imamo tudi ukrepe na trgu dela, kjer smo že v programu začrtali namene in definicije prekarnosti, zato da se bo lahko tista oblika prekarnosti, ki najbolj zlorablja zaposlene, kar je po navadi v sektorjih z nižjo dodano vrednostjo, res ustrezno nadzorovalo prek inšpektoratov in odpravljalo. Tisto, ki si jo mladi želijo v določenih sektorjih, pa bi prilagodili, vsaj iz vidika socialnih pravic oseb, ki si želijo biti v bolj fleksibilnem razmerju. Zadnja tematika na kateri delamo do sedaj pa je pa izobraževanje, znotraj njega pa poudarek na aktivnem državljanstvu, ker imamo trenutno v okviru obveznega izobraževanja čisto premalo tem, ki nas opolnomočijo za aktivno državljanstvo in tem, ki nam povejo kako deluje naša država, da lahko tudi mladi aktivno delujemo in podajamo predloge in sodelujemo v demokraciji. To so področja, na katerih bomo delali tako formalno, da bomo predlagali ustrezne zakonske podlage in jih predstavili v sodelovanju z ministrstvi, in pa tudi v obliki raznoraznih neformalnih sodelovanj z mladimi in mladinskimi organizacijami.

Kaj bi priporočili mladi osebi, ki bi želela aktivneje sodelovati v politični sferi in ne ve, kako storiti prvi korak?

Najprej bi rekla, da čisto razumem situacijo te mlade osebe, ker sem bila tudi sama v isti situaciji. Začela bi s prvim nasvetom, ki se je meni takrat zdel čisto neuporaben, ampak dejansko je. Ta nasvet je, da delaš stvari, ki te veselijo in s tem iščeš področja, kjer bi najraje delal in se tam udejstvuješ. Tako v okviru izobraževanja, kakršnekoli priložnosti so ti tam na voljo in potem tudi v neformalnih krogih, npr. da si član kakšnih društev, da pišeš članke na teme, ki te zanimajo, da raziskuješ, sodeluješ pri različnih projektih, da postaneš aktiven v organizacijah na to temo. Ker po navadi preko takih aktivnosti spoznaš ljudi, ki jih zanimajo podobne stvari – tem ljudem lahko pozneje predaš ideje in jim pokažeš neke organizacije, priložnosti, ki jih niso poznali, in pa obratni - oni lahko vse to predstavijo tebi. Tako si v bistvu bogatiš krog ljudi, podpore in priložnosti ter se izobražuješ kaj vse je možno v naši skupnosti počet. Preko tega se potem lahko slej kot prej začneš vodstveno angažirat v različnih (mladinskih) organizacijah. Sama sem na primer na pravni fakulteti delovala v Evropskem združenju študentov prava in potem sem delovala v mladinski sekciji ZN za Slovenijo. Če si pripravljen_a se potem lahko včlaniš tudi v politično stranko oziroma podmladek, ali pa pač ne. To presodiš potem. Tako se res opremiš z nekim znanjem tega, kar tudi tebe zanima, kaj ti hočeš in dejanskimi veščinami, ki ti bojo pomagale, če želiš aktivno sodelovati v političnem življenju. Sama zelo spodbujam in mislim, da je dober korak, da recimo začnejo mladi tudi v lokalni politiki, ker če si izvoljen za poslanca je to služba, v mestnih in občinskih svetih pa si lahko svetnik, torej predstavnik svoje lokalne skupnosti in to počneš ob študiju ali šoli. To je ena taka funkcija, kjer lahko zelo aktivno in formalno sodeluješ, se veliko naučiš in zraven še normalno delaš šolo ali faks. To so nekatere moje misli, ampak se mi zdi, da se to mogoče na začetku zdi še preveč abstraktno, da počneš nekaj, kar te veseli, ampak to je ključ. Vedno se moraš vprašat, če te nekaj veseli, ker na dolgi rok, če ne boš nikoli izvoljen_a, moraš delat na nekem področju, ki te veseli, ker je že samo zaradi tega potem vredno v življenju nekaj počet. V primeru, pa da si izvoljen lahko to tudi v formalni funkciji še naprej to delaš dobre stvari.

Del študija ste opravili tudi v ZDA, ste v času vašega bivanja tam zaznali razlike med aktivno participacijo mladih v ZDA in Sloveniji?

Zaznala sem malo drugačen odnos, ki ga imamo do skupnosti, pa mogoče tudi do države. Najprej bi rada rekla, da sem bila v ZDA v dobrih šolah, tako srednji šoli kot potem na fakulteti, tako da je zagotovo malo drugačna realnost, če greš na kakšne druge šole oz. se ne družiš z ljudmi, ki so na fakulteti. Ampak na tej točki bom odgovorila s svoje perspektive. Dve razliki, ki bi jih sama izpostavila sta, da imajo veliko več državljanske vzgoje. Mi smo se z družino dvakrat preselili v ZDA – v osnovni šoli sem hodila v dva razreda, potem še v srednjo šolo in na fakulteto. To sem zaznala že v osnovni šoli – vsako jutro imajo tisto kratko recitacijo za svojo državo. Ne pravim, da je to specifično nekaj dobrega. Takšne so tudi pesmice, ki smo se jih učili, ko sem bila še v razredu za učenje angleščine. Moja starša sta bila presenečena, da so imele že te pesmice vsebino aktivnega državljanstva. Prva, ki sem se je tam naučila v angleščini je govorila o tem, kako je lokalna skupnost in župan tam zato, da uresničuje potrebe, ki jih imamo prebivalci in da četudi otrok vidi nekaj, kar bi bilo potrebno spremeniti, lahko napiše pismo županu in predlaga svojo rešitev. To je bila ena izmed pesmic in spomnim se, da je bil moj oči čisto navdušen. Potem pa seveda v srednji šoli, kjer imajo obvezni predmet government, v katerem se naučiš osnov delovanja države, kako delujejo tri veje oblasti, kako okvirno potekajo volitve in tako dalje. Res te osnove, da lahko potem, ko si star 18, razumeš na katere volitve hodiš in koga voliš. Takšne vrste predmetov imajo tudi po Evropi, ko sem kot mladinska delegatka govorila z večimi predstavniki. V Sloveniji slišimo veliko o tem, da je to nevaren predmet, da bomo vnašali politično ideologijo, ampak verjamem, da se da. Predlogi so bili narejeni tudi že leta 2019 in niso bili slabi. Da delovanje države predstavi na objektiven način z vidika ustavnega prava, z vidika organizacije, državne uprave in osnovnih človekovih pravic, kar je vse zapisano v ustavi - da se to predstavi mladim ljudem, da so potem opremljeni za neko osnovno delovanje v naši demokraciji. To je en vidik, ki je mogoče malo drugačen v ZDA. Na nivoju fakultete sem pa isto zaznala, da je tam active citizenship –aktivno državljanstvo res temelj udejstvovanja. Na fakulteti imajo prav poseben urad, ki se ukvarja s tem - ima raznorazne projekte udejstvovanja na to temo, da se učence in študente na praktičen način uči kako prispevajo k družbi. Sicer mislim, da v Sloveniji to vlogo zelo dobro opravljajo nevladne organizacije, pa nekaj imamo tudi na fakulteti. Mogoče je tam malo večji poudarek na tem. Ampak mislim, da prioriteta pri nas bi morala bit vključitev vsebin aktivnega državljanstva in državne ureditve v obvezno izobraževanje v srednjih šolah, potem pa lahko gradimo naprej.

Kje vidite vlogo mladinskega sektorja pri oblikovanju in spodbujanju participacije mladih?

Mislim, da je mladinski sektor izjemno pomemben pri oblikovanju in spodbujanju participacije mladih. Zato, ker daje prostor, kjer mladi lahko delajo na tistih tematikah, ki jih zanimajo, se malo bolj poglobijo v določene problematike, dobijo neke praktične izkušnje, dobijo znance, vrstnike, ki jih zanimajo podobne stvari in se nekako skupaj opolnomočijo, da malo bolj aktivno sodelujejo na raznih področjih. Sama osebno sem bolj spoznala mladinski sektor, ko sem 2020 začela delati kot mladinska delegatka pri OZN in sem se v Sloveniji zelo povezovala z različnimi organizacijami in je super videti, kaj vse počnejo, na katerih vseh področjih so aktivni. Sama sem recimo takrat delala en projekt o ciljih trajnostnega razvoja, to je 17 ciljev, ki res obsegajo zelo širok spekter tematik – v bistvu vse vidike, ki so pomembni za to, da bomo lahko oblikovali trajnostno družbo, tako socialno, okoljsko in ekonomsko – pri vsakem izmed teh ciljev sem našla več mladinskih organizacij, ki so delale na to temo in sem potem govorila z več mladinskimi predstavniki tako da verjamem, da je ta vloga res ključna. Mislim, da lahko z vidika države mladinski sektor še bolj podpremo s kakšnim bolj stalnim virom financiranja, kot slišim od nekaterih kolegov iz mladinskih organizacij, tako da imam še naprej namen krepit sodelovanje in delat skupaj, da bomo imeli tudi ta vidik dobro pokrit v naši družbi.

Kaj je vaše sporočilo mladim ob evropskem letu mladih?

Tukaj bi se navezala na evropsko povezovanje. Pred kratkim sem se tudi sama vrnila iz izmenjave Erasmus v Franciji in vem, da Erasmus statistike kažejo, da se prebivalci držav članic Evropske unije, torej v našem primeru Slovenci, mladi Slovenci in Slovenke, vse bolj čutimo Evropejke in Evropejce, vsako leto v večjem odstotku. In sama menim, da je to ključ za našo prihodnost. Da se povezujemo in da delamo na tem, da bomo vključujoča in strpna družba, ker mislim, da gre to dobro skupaj. S tem, ko spoznavamo druge ljudi, v tem primeru naše kolege iz držav članic Evropske unije, spoznavamo njihovo kulturo, njihov jezik, njihovo zgodovino, bogatimo svojo perspektivo. Veliko imamo skupnega, veliko tudi ne, ampak tiste temeljne vrednote so tam. Mislim, da boste to ugotovili, vsaj sama sem, s tem, ko sem potovala tudi širše od Evrope. In ob evropskem letu mladih imam upanje, da smo mladi vedno bolj zazrti v prihodnost sodelovanja.

Vir: uredništvo mlad.si

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

92404

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino