Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (1)
Datum objave: 25 Mar. 2020

Intervju: Urban Krevl, mladinski delavec, ki je trenerski kovček zamenjal za gasilsko čelado

Urban Krevl je svojo pot v mladinskem sektorju začel v Mladinskem centru Trbovlje sprva kot natakar ter receptor v mladinskem hostlu. Pravi, da ga mladinski delavci niso pustili na miru: odšel je na svojo prvo mladinsko izmenjavo in kmalu so načrtovali in prijavili svojo prvo mladinsko izmenjavo. Vse bolj se je začel vključevati tudi v oblikovanje programa mladinskega  centra, tako je pridobival nove izkušnje in znanja s tega področja. Sklop nekih srečnih naključij ga je pripeljal na Mladinsko mrežo MaMa, kjer je sprva prostovoljno koordiniral Skupinski EVS (Evropsko prostovoljsko službo). Na Mladinski mreži MaMa ostaja še danes, kjer je po neštetih projektih in aktivnostih zaposlen kot vodja projektov. Kako se je znašel v svetu gasilstva in trenutno tudi v občinskemu štabu Civilne zaščite, pa v nadaljevanju.

Vrsto let opravljate delo mladinskega delavca, sprva v trboveljskem mladinskem centru, danes ste del Mladinske mreže MaMa. Kaj je tisto, kar vas je vodilo še v gasilsko poslanstvo. Duhovniki "začutijo" poslanstvo ali klic, ki jih vodi v duhovništvo, je podobno pri gasilcih? Kako je bilo v vašem primeru?

Pravijo, da večino gasilcev prag gasilskega doma prestopi, ker so gasilci tudi njegovi sorodniki. Tudi pri meni je bilo podobno, vendar nisem gasilec od malih nog. Moj oče je bil predsednik našega gasilskega društva (PGD Trbovlje-mesto) deset let, vendar sam kot najstnik niti nisem hotel slišati, da bom jaz v istem društvu, kot je moj oče. Pa se je zgodilo ravno to; nekje na polovici njegovega predsedovanja sem se še z dvema kolegoma odločil, da je pa zdaj mogoče čas, da stopim v gasilske vrste iz čiste radovednosti. In tako se je začelo. Izobraževanja, vaje, prve intervencije, družba… Zasvoji te! Tudi, ko vidiš kakšen ne ravno prijeten prizor in ni vse tako kot mora biti veš, da imaš za sabo ''brate'' in ''sestre'', ki ti vedno stojijo ob strani, ne glede na razmere. Danes sem gasilec 8 let in poleg tega, da sem operativni gasilec in hodim na intervencije v društvu, opravljam še naloge tajnika društva, mentorja gasilske mladine, hkrati sem član poveljstva društva. Čeprav sem včasih ''skurjen'', ne bi gasilske uniforme zamenjal za nič na svetu. 

Trenutno ste prisotni tudi v trboveljskem štabu Civilne zaščite. Katere naloge izvršujete, kaj počnete na terenu?

Gasilci smo že tako v prvi vrsti del sistema zaščite in reševanja. Tako, da smo tudi v Trbovljah del Civilne zaščite. Načeloma je štab v prvi vrsti zadolžen za koordinacijo med državo in lokalnim nivojem, za koordinacijo med različnimi službami ter organizacijami. Ampak se naše delo ne konča tu. Kar smo na terenu postorili dosedaj je zagotovitev namestitvenih kapacitete v hostlu Mladinskega centra s pomočjo Občine Trbovlje, v sodelovanju s trboveljskimi vrtci, osnovnimi šolami ter Društvom prijateljem mladine, smo zagotovili dnevno varstvo otrok zdravstvenih delavcev, ko so le ti v službi, skupaj z Rdečim križem Trbovlje smo organizirali prevoz zdravil in hrane za tiste starejše, ki sami ne morejo v trgovino, pred Zdravstvenim domom Trbovlje smo postavili vstopno točko za testiranje pacientov, prav tako pa naši gasilci PGD Trbovlje-mesto dnevno vozijo odvzete brise na testiranja v Ljubljano. Za naše zdravstvene ustanove v Trbovljah smo skupaj z Občino zagotovili nekaj zaščitne opreme, ki jo mrzlično primanjkuje, ne samo pri nas, po celotni Sloveniji. Je pa še cel kup enih stvari, ki jih dnevno rešujemo, usklajujemo…

Kako ste organizirani, kako poteka vaše delo? Kdo vse je vključen v Civilno zaščito?

Sama Civilna zaščita je, na nivoju države, organizirana kot del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma kot posebni del namensko organiziranih sil za zaščito, reševanje in pomoč. Civilna zaščita (v nadaljevanju CZ) obsega organe vodenja, enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč, zaščitno in reševalno opremo ter objekte in naprave za zaščito, reševanje in pomoč. V Trbovljah pa je tako, da so v Štab civilne zaščite vključene različne organizacije in javne ustanove, ki se aktivirajo po potrebi. Kar nas zelo veseli, saj imamo popolno podporo s strani Občine, ki nas na vse možne načine podpira pri našem delovanju v tem času.

Dnevno pa naše delo poteka tako, da smo v Štabu, ki se nahaja v prostorih našega gasilskega doma, dnevno prisotni po štirje hkrati, ki koordiniramo in usklajujemo delo za vsak tekoči dan posebej. Ker nas je večina prostovoljcev in nas doma še čaka delo za naše službe smo zelo veseli, da imajo naši delodajalci posluh za nastalo situacijo in nam kakšno uro dela tudi spregledajo.

Kje pa se trenutno kaže največja potreba po pomoči, česa so ljudje trenutno najbolj veseli?

Največja potreba se kaže definitivno v potrebi po zaščitni opremi, ki jo kritično primanjkuje na državni ravni, mi pa dnevno pridobivamo potrebe iz različnih ustanov, firm ter dobivamo klice z informacijami, kje bi se dalo dobiti zaščitno opremo. Se je pa v teh časih spet pokazala naša slovenska solidarnost; v parih dneh od poziva za prostovoljce se nam je javilo več kot 50 ljudi, ki so bili z največjim veseljem takoj pripravljeni pomagati. Javlja se tudi cel kup lokalnih podjetij, ki so pripravljena brezplačno odstopiti svoje storitve, material, prostore za potrebe našega delovanja. Zelo smo hvaležni lokalnim podjetnikom, ki so na lastno pest zagotovili nekaj kosov zaščitne opreme za zdravstvene delavce, ki v prvih bojnih linijah skrbijo za okužene. Dejstvo je, da so v kriznih časih ljudje veseli majhnih stvari. Še posebej nas razveseli, ko prejmemo sporočilo ali pa klic občanov, ki smo jim pripeljali nujne potrebščine, ko pravi vzgojiteljica, ki pazi enega otroka zdravnice, da otrok zvečer noče domov…Beseda hvala šteje največ v teh dneh in to nas tudi žene za delo naprej. 

Kateri je največji izziv, ki vas trenutno čaka, kaj se trenutno najbolj potrebuje?

Največji izziv, ki ga vidimo je v tem, kaj bo, če se Koronavirus razširi in bo naš zdravstveni sistem res na preizkušnji. Kaj nas čaka ne vemo, saj se številke iz dneva v dan spreminjajo, prav tako obeti koliko časa bo še epidemija trajala. Menim, da se ljudje zavedajo resnosti situacije, vendar pa moramo še naprej upoštevati navodila ter priporočila odgovornih. Kot sem že omenil, se trenutno najbolj potrebuje zaščitna oprema za zdravstvene delavce, kot so: zaščitne maske, zaščitne obleke, očala ter zaščitne rokavice.

Kam se lahko obrne nekdo, ki rabi pomoč in tisti, ki jo želi ponuditi in kako lahko pomagamo?

Pri nas imamo urejeno tako, da se tisti, ki potrebujejo pomoč obrnejo na Rdeči križ v Trbovljah, ki jim pripravijo pakete z nujnimi živili ter zdravili, ki jih potem Rdeči križ ter gasilci skupaj razvozijo po občini. Vzpostavili smo tudi telefonsko številko ter elektronski naslov na katerega se lahko v teh časih občani ter občanke Trbovelj obrnejo s prošnjo za pomoč oziroma, če sami ponujajo pomoč v kakršnikoli obliki. 

S katerimi tremi besedami bi najlažje opisali delo civilne zaščite?

Požrtvovalnost, iznajdljivost in enotnost.

Kaj drži, pa se govori naokoli in kaj ne drži glede trenutne situacije?

Ljudem predlagam, da spremljajo informacije na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje saj so tam zbrane vse podrobne informacije, ki so preverjene in držijo. Naj ne nasedajo vsem preparatom in napotkom proti koronavirusu, ki jih preberejo in vidijo na družbenih omrežjih, saj lahko s tem samo poslabšajo situacijo kot je. V vseh kriznih situacijah se najdejo ljudje, ki želijo iz nastalega pridobiti kar največ v svojo korist.

Kot mladinski delavec se srečujete tudi z delom z mladimi. Se v nastali situaciji kje kažejo učinki mladinskega dela?

Če ne drugega, je za pohvaliti mlade, da se bolj skrbno držijo pravil ter napotkov kot starejši. Kot spremljam družbena omrežja v zadnjih dneh, so mladi res informirani in te informacije, ki jih mladi delijo niso "fake-news".

Kako lahko mladinski sektor po vašem mnenju odgovori na trenutne potrebe mladih v času epidemije? 

Tako, da informira mlade o nevarnostih in pomembnosti upoštevanja ukrepov odgovornih. Ker se v mladinskem sektorju vse več pogovarjamo o digitalnem mladinskem delu, je mogoče ta čas priložnost, da napredujemo in še bolj raziščemo to področje mladinskega dela. 

Bi želeli še kaj sporočiti našim bralcem, pa nismo vprašali? 

Ljudje, dajmo se res držati doma in upoštevajmo priporočila Nacionalnega inštituta za Javno zdravje. Mlade pa še posebej naprošam, da na vse to opozarjajo še starejše: svoje svojce, sosede, znance… Pri nas smo oblikovali rek: "Stopimo skupaj tako, da stojimo narazen!"

Vir: uredništvo mlad.si
Foto: Urban Krevl, osebni arhiv

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

68314

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino