Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 20 Apr. 2020

Dr. Sanja Zupanič: "Če moramo imeti najprej prav, ne bomo nikoli zmagali""

Sanja Zupanič, dr. med., specializantka otroške in mladostniške psihiatrije ter članica Mladih zdravnikov Slovenije je v pogovoru za naš portal razkrila svoje misli glede obdobja, ki je še vedno negotovo. Zanimalo nas je, kako kot mlada zdravnica gleda na nastalo situacijo, komu po njenem mnenju zaupati pa tudi o največjih zmotah, ki o koronavirusni bolezni Covid -19 krožijo po spletu. Vabljeni k branju. 

Trenutno situacijo zaznamuje čas, ki je poln neznank, negotovosti in čakanja na konec ukrepov za zajezitev epidemije, strokovnjaki s področja epidemiologije nimajo odgovorov. Kaj sami, s svojega strokovnega vidika psihiatrinje ugotavljate, je najtežji del tega obdobja? Negotova prihodnost, neznan čas trajanja ukrepov, vprašanja, na katera nimamo (in nimajo) odgovorov? 

Vse našteto je težko. Pojavljajo se številne skrbi – ali bom zbolel, ali bom koga okužil, kako dolgo bo vse skupaj trajalo. Mnogi se počutijo osamljene. Ljudje se poslužujemo različnih zdravih načinov, ki nam pomagajo prebroditi težja obdobja – denimo druženje s prijatelji, športne aktivnosti, petje v pevskem zboru, delo, meditacija. Trenutno mnoge od teh oblik sproščanja niso izvedljive. Zato je nevarnost toliko večja, da v tem obdobju doživljamo povišano zaskrbljenost, tesnobo, nespečnost. Pri mnogih ljudeh, ki doslej teh težav niso imeli, so se sedaj pojavili tudi panični napadi in celo psihotične dekompenzacije. Nekateri ljudje se s stresom spopadajo na nezdrav način – denimo z alkoholom. 

Po nekaj tednih šoka je mogoče v javnosti in na družbenih omrežjih zaslediti številna mnenja, ki že napovedujejo, da bo sedanja epidemija na dolgi rok imela  - ob vseh težavah - tudi pozitivne rezultate, tako na posameznika kot tudi družbo v celoti. Kakšno je vaše mnenje o tem, kar trenutno doživljamo? Ste tudi vi optimistični - vsaj na dolgi rok? Kako je človeštvo pripravljeno na nov jutri, kaj nas bo ta izkušnja naučila? 

Vsaka kriza prinaša možnosti za spremembe, od vseh nas pa je odvisno, ali bodo spremembe v dobro ali slabo smer. Sama vidim priložnost, da se mladi bolj vključimo v družbeno življenje, kot denimo na Norveškem, kjer mladost ni ovira za pomembne družbene naloge in vodstvene položaje. V tej krizi se je izkazalo, da so mnoge velike, rigidno organizirane strukture odreagirale prepočasi - kot velike ladje, ki potrebujejo več časa, da obrnejo smer, v primerjavi z mlajšimi, manjšimi, hitrejšimi čolnički. Želela bi si, da bi imeli na velikih ladjah čimveč modrih kapitanov, ki ne bi streljali na majhne čolničke samo zato, ker se uspejo hitreje od velikih ladij obrniti v pravo smer. Vsaj v prvi fazi epidemije je bilo čutiti tudi veliko povezanosti (čeravno na daljavo), pripravljenosti za medsebojno pomoč, veliko je bilo sodelovanja med strokami, še sedaj tečejo številne inovacije glede zaščitne opreme za zdravstveno osebje in tudi razvoj zapletenih medicinskih naprav, kot so respiratorji. K sreči smo epidemijo zaenkrat uspeli dovolj zamejiti, da respiratorji slovenske izdelave trenutno ne bodo potrebni. 

Kaj pa vas osebno najbolj skrbi ali o čem najbolj razmišljate trenutno in, na drugi strani: kaj vas navdaja z upanjem? 

V Sloveniji smo izjemno uspešno zamejili prvi val epidemije, na to smo lahko ponosni, saj smo to dosegli skupaj - tako, da smo ostali narazen. Ker smo tako pridno upoštevali ukrepe, ni prišlo do italijanskega scenarija, kjer so bolniki zapolnili vse bolnišnične kapacitete, zaradi pomanjkanja opreme pa je umrlo tudi veliko zdravstvenih delavcev. Skrbi me, kako bomo na daljši rok izplavali iz epidemije, saj zaenkrat pametnega recepta še ni. Težko je krmariti, saj je neznank veliko, soteska pa je ozka - na eni strani imamo zdravstveno katastrofo, na drugi gospodarsko. 

Komu zaupati v obdobju, ko je toliko neznank? Kje sami iščete verodostojne informacije? 

Mislim, da moramo v Sloveniji misliti s svojo glavo in se opirati na najnovejše znanstvene podatke o virusu iz tujine in Slovenije. Sama zelo zaupam slovenskim strokovnjakom - mikrobiologom, infektologom, intenzivistom, družinskim in urgentnim zdravnikom na terenu. Obenem si preko Mladih zdravnikov Slovenije, imamo več kot 1600 članov, sproti pošiljamo aktualne članke, ki izhajajo v znanstvenih revijah, ter o novih dognanjih tudi debatiramo. Prednost je, da smo iz različnih strok, tako da vsak prispeva svoj košček. Spremljamo tudi priporočila ECDC in WHO, vendar moramo vedeti, da gre za organizaciji, ki sta veliki in počasni, zato jima ne gre slepo zaupati. Spoznanja o virusu in poteku epidemije se sproti dopolnjujejo, zato je potrebno sprejeti dejstvo, da je in bo prihajalo do sprememb v priporočilih in ukrepih. Zdi se mi, da je ljudem včasih to težko razumeti.

Nam lahko poveste največje zmote glede epidemije virusne bolezni Covid-19, ki ste jih sami zasledili v medijih ali na družbenih omrežjih?

Veliko se govori o čredni imunosti, mnoge države so se zato sprva lotile epidemije tako, da bi se čim hitreje prekužil mlajši, zdravi del prebivalstva. Čredna imunost je mogoča pri virusih, ki pri posamezniku puščajo trajno imunost - primer so denimo ošpice. Če je s protitelesi, ki jih tvorimo ob cepljenju, zaščitenih 95 % in več prebivalstva, smo zaščiteni vsi in s tem preprečimo širjenje ošpic. Žal po preboleli okužbi z ostalimi koronavirusi, ki povzročajo navaden prehlad, človeški organizem ne razvije trajne imunosti, kar pomeni, da če se čez nekaj mesecev okužimo ponovno z istim virusom, spet zbolimo. Zanesljivih podatkov glede tega v zvezi z novim koronavirusom še nimamo, a če se obnaša podobno, kot ostali koronavirusi, tudi tukaj ne moremo pričakovati trajne imunosti pri posamezniku. Posledično to pomeni, da ne bomo dosegli čredne imunosti, tudi če bi se vsi prekužili, saj bo naša imunost do naslednje sezone že izzvenela. 

Omenili ste že, da s kolegi spremljate nova znanstvena dognanja s področja razvoja cepiva in poteka bolezni., zato ne moremo mimo vprašanja za milijon evrov: kdaj bo cepivo na voljo?

Odgovora na to vprašanje ne poznam, prav tako ne vemo, ali bo cepivo učinkovito in koliko časa. Morda se bo, kot pri gripi, potrebno cepiti vsako sezono znova. 

Prof. dr. Miroslav Petrovec, član svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje ter predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo je napovedal, da bodo v kratkem pričeli testirati reprezentativen vzorec naključno izbranih posameznikov, ki naj bi "razkril vse, ki so zboleli, a jim v času akutnega stanja te bolezni niso potrdili." Kako gledate na to napoved, kaj si lahko obetamo z rezultati raziskave?

Ta raziskava je zelo dragocena, saj nam bo dala vpogled v to, koliko ljudi je dejansko prebolelo okužbo. Upam, da se bo čim več ljudi, ki bodo izbrani, odločilo za sodelovanje, saj bomo tako dobili čim bolj reprezentativen vzorec, na podlagi katerega bo mogoče sklepati, kako je z razširjenostjo virusa v celotni populaciji.

Mladinski delavci se trudijo s svojim delom priti bližje mladim na daljavo, ki jih je glede na njihov način življenja epidemija morda najbolj pretresla in postavila na glavo prav njihov vsakdanjik. Kaj opažate, je najtežje za mlade trenutno v teh razmerah in zakaj ravno njim? Kakšen je njihov običajni odziv na ukrepe?

Mnogim se je bilo težko privaditi na šolsko delo na daljavo, a sedaj večini presenetljivo dobro uspeva. Tudi sama sem v zadnjih tednih poslušala več predavanj na daljavo in resnično občudujem vse otroke in mladostnike, ki zmorejo vsak dan slediti video predavanjem, saj ni lahko ostati zbran. Otroci in mladostniki pogrešajo družbo vrstnikov ter športne in druge prostočasne aktivnosti, ki jih sedaj ni. V družinah, kjer so prisotni napeti odnosi ali celo nasilje, je v teh tednih za otroke in mladostnike še posebej težko. Iz drugih držav v času karantene poročajo o porastu družinskega nasilja ter stisk otrok in mladostnikov.

Kaj priporočate mladim, kako najlaže preživeti obdobje izolacije?

Pri iskanju rešitev za obvladovanje epidemije bodimo kreativni, inovativni, fleksibilni in hitri. Kot je rekel dr. Michael Ryan, direktor enega od sektorjev Svetovne zdravstvene organizacije: "Največjo napako naredimo, če se ne premaknemo. Največja napaka je, če smo paralizirani zaradi strahu ali neuspeha. Če moramo imeti najprej prav, preden naredimo korak naprej, ne bomo nikoli zmagali."

Vir: uredništvo mlad.si
Foto: osebni arhiv Sanje Zupanič

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

37210

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino