Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 27 May 2020

Drugo digitalno srečanje mladinskega sektorja

S koncem maja v veljavo stopi preklic epidemije COVID-19, organizacije v mladinskem sektorju se počasi vračajo v ustaljen način dela, k izvajanju mladinskega dela v "fizični obliki". 

Z namenom izmenjave mnenj in izkušenj povezanih z delom organizacij in izvajanjem mladinskega dela v času po epidemiji ter s ciljem odgovoriti na čim več vprašanj in dilem povezanih z izvajanjem mladinskega dela po epidemiji, je danes potekalo drugo srečanje mladinskega sektorja, ki ga organizirajo Urad RS za mladino, Zavod Movit, Mladinski svet Slovenije in Mladinska mreža MaMa.

Posvet je vodila predsednica Mladinskega sveta Slovenije, Anja Fortuna, ki je uvodoma pozdravila prisotne in izpostavila, da je glavni namen tokratnega srečanja predebatirati, kdaj in kako začeti z izvajanjem mladinskega dela v fizični obliki.

V nadaljevanju je sledil uvodni nagovor direktorja Urada RS za mladino, Tina Kampla: "Prvo digitalno srečanje mladinskega sektorja se je izkazalo kot odlična platforma za izmenjavo izkušenj, mnenj in ključnih dilem, s katerimi ste se organizacije srečevale v času epidemije. Če smo se na prvem srečanju pogovarjali o tem, kako izvajati virtualno mladinsko delo in z vprašanjem digitalnega mladinskega dela, je današnje srečanje namenjeno predvsem temu, kako se bomo iz dela na daljavo ponovno začeli  vračati v fizični svet. Tudi po današnjem srečanju želimo prepoznati ključne dileme, da jih bo Urad lahko v nadaljevanju ustrezno naslovil preko različnih orodij in kanalov."

Kampl je povzel aktivnosti organizatorjev srečanja v vmesnem času, ki so si prizadevale čim bolj kakovostno informirati vse organizacije v mladinskem sektorju. Posebej je izpostavil objavo rezultatov javnega poziva za sofinanciranje programov mladinskega dela v letih 2020 in 2021 in omenil, da se moramo v tem trenutku zavedati, da je izvajanje mladinskega dela dovoljeno – seveda ob vseh ukrepih, ki veljajo za zagotavljanje varnosti. "Ob tem se poraja veliko vprašanj, na katera nimamo enoznačnega odgovora, zato je pomembno, da si izmenjujemo izkušnje in skupaj naslavljamo aktualne izzive."

Uroš Skrinar, direktor Nacionalne agencije MOVIT, opozarja, da bo morda faza prehoda izvajanja programov Evropske solidarnostne enote in Erasmus+ v stare tirnice predstavljala nove izzive. Predvsem pri izvajanju programov mobilnosti, ki so najbolj vezani na ukrepe v zvezi z odpiranjem mej posameznih držav, se porajajo vprašanja o preložitvi izvajanja aktivnosti, vezanih na mobilnost na kasnejši čas, kjer je to mogoče. Agencija bo zato v prihodnjih tednih osredotočena na oblikovanje smernic za prihodnje izvajanje omenjenih programov, ki jih bodo oblikovali skupaj z Evropsko komisijo. "Dobro smo rešili prvotne izzive ob nastopu epidemije, tudi z vašo pomočjo. Sedaj pa vse naprošam za veliko mero fleksibilnosti, potrpežljivosti in vzdržljivosti v prihodnjih tednih," zaključuje Skrinar.

Na srečanju sta Ksenja Perko, direktorica Javnega zavoda Mladi zmaji in Nina Durini iz Zveze tabornikov Slovenije kot predstavnici organizacij, ki postopoma pričenjajo z mladinskim delom v fizični obliki, predstavili na kakšen način se v praksi lotevajo prehoda na klasično mladinsko delo in kateri so izzivi, s katerimi se soočajo.

Ksenja Perko je izpostavila, da posebnih priporočil s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje niso prejeli, zato so ob podpori strokovnjakinje medicine dela oblikovali svoja priporočila v zvezi z vzdrževanjem fizične razdalje, razkuževanja rok, zračenja in razkuževanja prostorov. "Skupaj z mladimi na novo odkrivamo pravila odnosov in obnašanja v mladinskih centrih, svetujemo vam, da skrbite za varnost, a bodite ob tem življenjski." je zaključila. Tudi Nina Durini je izpostavila, da je največji izziv odsotnost uradnih priporočil, saj so za primerno izvajanje dela odgovorne organizacije same. Velik izziv vidijo tudi v organizaciji poletnih aktivnosti kot so izleti, poletni tabori in podobno.

Sledilo je delo v skupinah, namenjeno izmenjavi izkušenj in praks pri zagonu mladinskega dela, identifikaciji dilem, ki se pri tem pojavljajo ter oblikovanju skupnih priporočil za nadaljnje ravnanje.

Debata je pokazala, da so izkušnje in odzivi organizacij zelo različni. Nekatere organizacije so že začele z vračanjem v svoje prostore, za vse pa je značilno, da mladinske programe novi realnosti prilagajajo postopoma (izvajanje programov v manjšem obsegu, delno odprtje prostorov, izvajanje aktivnosti na prostem).

Ob močnem porastu digitalnih aktivnosti je ena izmed pomembnih ugotovitev tega obdobja, da so na ta način dosegli novo populacijo mladih, zato bo veliko organizacij vzporedno nadaljevalo z izvajanjem digitalnega in klasičnega mladinskega dela. S strani mladih je bila v tem času izkazana velika potreba po psihosocialni pomoči, zato mladinske delavce skrbi, s čim se bodo spopadli ob vračanju mladih v mladinske centre.

Pri rednih aktivnostih mladinskih centrov se je kot največji izziv izkazal ukrep nošenja maske in vzpostavljanja fizične distance, saj ga mladi doživljajo kot neprijetnega. Mladinski delavci opažajo, da kljub odpiranju mladinskih centrov še niso v polnosti dosegli obiska mladih, saj so nekateri še pod vplivom t.i. "korona panike".

Kot velik izziv prepoznavajo beleženje digitalnega mladinskega dela, predvsem v namen poročanja v okviru projektov (kako dokazovati udeležbo, kako poročati o letih in spolu udeležencev).

Ker se situacija in z njo ukrepi spreminja iz dneva v dan, si organizacije želijo ažurnega informiranja s strani pristojnih institucij, med njimi tudi Urada RS za mladino. Organizacije izražajo potrebo po konkretnih napotkih z njihove strani, prav tako pa večjo zaščito v primeru odgovornosti za nove okužbe mladih z novim koronavirusom tekom izvajanja aktivnosti v njihovih organizacijah.

Ob koncu srečanja je Tin Kampl izrazil zahvalo vsem organizacijam za sodelovanje in solidaren odziv do sedaj. S pozitivnimi željami je zaključil tokratno digitalno srečanje mladinskega sektorja: "Veliko je neznank, ni enotnega odgovora in vsi se v teh razmerah na novo učimo. Sektor je že večkrat pokazal, da zna v kriznih situacijah stopiti skupaj in tudi tokrat smo dokazali, da smo skupnost, ne le organizacije in posamezniki, da znamo sodelovati in za izzive, ki nam pridejo nasproti skupaj najdemo rešitve."

Vir: uredništvo mlad.si

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

42088

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino