Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so opozorili, da nedokončan razvoj možganov pri mladostnikih pripomore k temu, da mladostniki težje predvidevajo nevarnosti in posledice svojega vedenja, se torej vedejo bolj tvegano. Še nedokončan razvoj predelov v možganih, ki so vpleteni v razvoj zasvojenosti, pripomore k temu, da bo mladostnik prej razvil zasvojenost v primerjavi z odraslo osebo.

“Zavedati se moramo, da so mladostniki bolj ranljivi za večino učinkov alkohola. Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola,” je opozorila Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Starši in vsi drugi odrasli predstavljajo pomemben vzgled.

Navade staršev in drugih odraslih v zvezi s pitjem alkohola namreč vplivajo na mladostnikov odnos do alkohola in njegovo odločitev za pitje alkohola. Starši in odrasli naj se z mladostniki o problematiki alkohola pogovarjajo skozi vse leto in ne samo ob kritičnih dogodkih, kot so razna praznovanja ali zaključek šolskega leta. Raziskave so namreč pokazale, da najpozneje in najmanj alkohola pijejo mladostniki, katerih starši imajo jasno stališče, da alkohol ni za mladostnike, postavljajo jasne meje, si vzamejo čas za pogovor in z mladostnikom preživljajo prosti čas, se za njegovo življenje zanimajo ter podpirajo njegove pozitivne lastnosti in vedenja.

Poglobljeno in izčrpno publikacijo o škodljivi rabi alkohola, njenih posledicah in zdravljenju, si preberite v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje Alkohol v Sloveniji in se trudite za zdravo, dejavno in čisto življenje.