Dijaška organizacija Slovenije je že osmič zapored podelila naziv Naj dijakinja in Naj dijak. Naziv pripade aktivnim dijakom, ki so poleg učnega področja uspešni tudi pri raznih obšolskih dejavnostih. Letos naziv Naj dijaka pripada Aleksandru Đuričiću, dijaku tretjega letnika Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec. Aleksandar je bil izbran za prostovoljca na svoji šoli, saj je vrstnikom vestno nudil učno pomoč in se izkazal na številnih področjih in prejel več priznanj. Ujeli smo ga tik pred skokom v poletje.

Aleksandar, čestitke za naziv Naj dijak. Kaj je tisto, zaradi česar si postaj Naj dijak?

Naziv mi je prinesel učni uspeh 5.0, številni dosežki na družboslovnem, naravoslovnem in umetnostnem področju. Denimo zlato priznanje na Cankarjevem tekmovanju, zlato priznanje na tekmovanju iz sladkorne bolezni in zlato priznanje Mladih zgodovinarjev. Osvojil sem 1. mesto na državnem tekmovanju Ekokviz in več srebrnih ter bronastih priznanj. Nudil sem tudi medvrstniške učne pomoči ter sodeloval na najrazličnejših mednarodnih projektih.

Ali je bilo pri vseh zgoraj naštetih dejavnostih potrebno veliko organiziranosti?

Vsak veliki dosežek se začne z: »Zakaj pa ne, poskusil bom.« Da bi uspel, mora biti želja po uspehu večja od strahu pred neuspehom. Vsako osvojeno priznanje je plod brezpogojne odločnosti, da mi bo uspelo. Če se izrazim malce metaforično, zame nobeno priznanje ni izdelano iz papirja. Izdelana so iz volje, želje in zelo redke surovine, ki se ji reče vztrajnost. Seveda je bilo v to potrebno vložiti mnogo dela, potrebna pa sta bila red in disciplina ter dobra organizacija, ob kateri je dovolj časa tudi za obšolske dejavnosti.

Koliko časa posvetiš učenju in šolskim obveznostim?

Sledim pouku in poskušati čim več obveznosti opraviti sproti v šoli. Ob prihodu domov opravim domačo nalogo in ponovim tekočo snov. Če je potrebno, se pripravljam za prihajajoče ocenjevanje ali morebiti tekmovanje. Po pogovoru s sošolci opažam, da mnogi mislijo, da po prihodu iz šole popoldne presedim za pisalno mizo, se brez prestanka učim do večernih ur in tako vsak dan, sedem dni v tednu. Temu ni tako. Občasno res pridejo dnevi, ko tekmovanja in natrpan šolski urnik zahtevajo sedenje za knjigami, celo do zgodnjih jutranjih ur. Toda vsaj običajno se še vedno najde čas za kolesarjenje, plavanje, druženje z družino ali s prijatelji. Od časa do časa celo pogledam kakšen film.

Meniš, da je zanimanje za različna področja pomembno za človekov razvoj?

Vsi poznamo rek, več znaš, več veljaš. Dejstvo namreč je, da je znanje le zaklad, ki venomer spremlja svojega lastnika, odvzeti pa ti ga ne more nihče. Albert Einstein je nekoč dejal, da ko se nehamo učiti, začnemo umirati. Na fizični ravni sicer ne, a naše umske sposobnosti začnejo pešati. Živimo v času in prostoru, ki je zaznamovano s spremembami in novostmi. Da bi zmogli uspešno delovati v današnjem svetu, se moramo neprestano učiti in pridobivati nova znanja, spretnosti in veščine. Zakaj bi se potem takem ustavil na enem samem področju? Najboljše pri vsem tem pa je, da imajo še na prvi pogled tako različne vede veliko več skupnega kot smo si sprva predstavljali. Znanje, ki si ga pridobil denimo na naravoslovnem področju, se prepleta z družboslovnim. Lahko pride prav celo na umetnostnem. Ravno to spoznanje je čar učenja.

Izpostavljamo uspešne mlade kot zgled vsem, ki se trenutno srečujejo s podobnimi izzivi. Želiš našim bralcem kaj sporočiti?

Poudaril bi, da mora imeti vsak posameznik jasno zastavljen cilj. Vsaj približno si moramo odgovoriti na vprašanja: zakaj sploh hodim v šolo, kako je začrtana moja nadaljnja izobraževalna pot, kje se vidim v poklicni karieri in kaj od življenja sploh želim. Cilj lahko dosežejo samo tisti, ki ga imajo, mar ni tako? Menim, da dokler stremimo k cilju, četudi je to le vizija, nam bo skoraj zagotovo tudi uspelo. Brez zadržkov trdim, da ni prav nič na tem svetu nemogoče – do vsakega cilja vodijo poti. Kjer je volja, tam je pot. »Nemogoče«  je pogosto le izgovor. Strinjam se s Konfucijem: »Človek, ki danes premika gore, je začel tako, da je najprej nosil majhne kamne«. Vsako jutro ponudi dve možnosti. Lahko nadaljujemo s spanjem in sanjamo ali pa se zbudimo in sanje uresničimo. Izbira je naša.