Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 12 May 2020

12. maj - evropski dan ozaveščanja o možganski kapi

Evropski dan ozaveščanja o možganski kapi vsako leto obeležujemo na drugi torek v maju. Letos je to 12. maj. Po nekaterih ocenah je možganska kap kriva za kar tretjino vseh smrti zaradi srčno-žilnih bolezni.

Kaj je možganska kap?

Možganska kap je posledica neustrezne prekrvavitve in oskrbe možganskega tkiva s kisikom in hranili, zaradi česar živčne celice v nekaj minutah začnejo odmirati. Delimo jo na ishemično obliko, ki je posledica strdka, ki prepreči ustrezen pretok krvi v možgane, in hemoragično obliko, ki se pojavi zaradi pretrganja žile in posledične krvavitve. V nekaterih primerih lahko pride tudi do začasne zapore možganske žile s strdki, kar povzroči prehodne ishemične napade (kratica TIA). Kap prizadene del možganovine in posledično okrni njeno funkcijo, zato se pojavijo značilni simptomi.

Kako prepoznam možgansko kap in kako moram ukrepati?

Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni po eni strani preventiva, po drugi pa prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko zmanjšamo invalidnost in umrljivost. Izrednega pomena pomena je, da znamo prepoznati znake možganske kapi in tako čim prej pokličemo pomoč. Pri tem nam pomaga kratica GROM, ki jo zdravniki pogosto omenjajo, saj si z njeno pomočjo lažje zapomnimo znake. Že beseda grom spominja na to, da kap pride nenadoma, kot grom, in nas večinoma preseneti. Vsaka od črk pa ima poseben pomen.

  • G – pomeni, da ima lahko bolnik motnjo govora: ne more se spomniti pravih besed, ali pa govori nerazločno.
  • R  roka ali noga postaneta šibki, ohromita, sta nespretni, roka visi ob telesu.
  • O – ena stran obraza se povesi – ustni kot se povesi.
  • M – pomeni, da so pomembne minute. Ukrepati je torej treba takoj: poklicati reševalce in bolnika čim prej prepeljati na urgenco. To je tudi edini možen in nujen ukrep.

Edino pravo pot pomoči torej predstavlja takojšen klic na številko 112, brez odlašanja! Odzivni čas je ključen za uspešno zdravljenje in preprečitev hujših zapletov. Bolnika nikdar ne puščajmo samega, saj se mu stanje lahko nenadoma poslabša in bodo potrebni dodatni ukrepi. Izjemnega pomena je poznavanje časa nastanka simptomov možganske kapi! Če je bolnik pred našimi očmi nenadoma ohromel po eni strani, začel nerazločno govoriti ali padel, si zapišimo ali zapomnimo čas dogodka. Če bolnika že najdemo s simptomi možganske kapi, skušajmo ugotoviti, kdaj je bil nazadnje v svojem običajnem stanju. Poznavanje časa nastanka simptomov možganske kapi je namreč bistveno pri odločanju o možnostih nadaljnjega zdravljenja.

Preventiva in dejavniki tveganja

Da se možganski kapi lahko izognemo, je treba poznati dejavnike tveganja zanjo. Delimo jih na tiste, na katere lahko vplivamo, in na tiste, ki niso pod našim nadzorom. Med slednje uvrščamo družinsko predispozicijo (to dokazuje pogosta pojavnost kapi znotraj družin), raso, spol in starost. Večjo verjetnost razvoja možganske kapi imajo ženske, osebe afriškega porekla in starejši. Nekoliko pomembnejše je poznavanje dejavnikov tveganja, na katere lahko vplivamo. Eden izmed vodilnih je visok krvni tlak oz. hipertenzija, ki poškoduje arterije in jih naredi bolj dovzetne za škodljivo zožitev ali blokado. Zelo škodljiva sta tudi nikotin in ogljikov monoksid v cigaretnem dimu, sladkorna bolezen tipa 1 in tipa 2 ter prehrana z večjo vsebnostjo nasičenih maščob, transmaščob in holesterola. Prav tako tveganje za možgansko kap povečajo uživanje velikih količin soli, ki kronično zvišuje krvni tlak, fizična neaktivnost in debelost. 

Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja. To velja vedno in za vse. Tudi v času epidemije se zdrav način življenje kaže kot zelo pomembne dejavnik, ki krepi odpornost našega organizma, da se uspešneje zoperstavi virusu in njegovemu učinku na telo: ne kaditi, znati se moramo sproščati in omiliti stres, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, vzdrževati telesno težo, jesti več sadja in zelenjave, omejiti vnos soli, maščob in sladkorja. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, npr. kontrolirati krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor ter srčni utrip.

Možganska kap, njene značilnosti in prepoznavanje so tudi tema delavnic, ki jih Društvo študentov medicine Slovenije izvaja v okviru projekta Misli na srce na srednjih šolah in gimnazijah. Za udeležence je to ena izmed najbolj zanimivih tem, saj predstavlja morda najbolj dramatično posledico ateroskleroze. Vprašanja o njej se pojavljajo tudi pri drugih aktivnosti projekta, kot so delavnice MOL, kjer njihovi člani pogosto o tej temi razglabljajo z udeleženci. Mlade zanimajo predvsem prepoznavanje in možni ukrepi v primeru, če postanejo priča takemu dogodku v realnem življenju. Dodatne informacije o možganski kapi je tako možno dobiti v sklopu katerihkoli dejavnosti projekta, udeleženec pa se bo posledično znal pravilno odzvati in ukrepati ob tovrstni situaciji v svoji okolici.

Kje lahko izvem več o možganski kapi?

Vir in foto: Društvo študentov medicine Slovenije

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

70150

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino