Integriteta je za mnoge mlade nekaj res pomembnega, za druge pa le zapletena beseda. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo opisuje kot popolnost ali skladnost, kar je človekova notranja integriteta ali integriteta osebnosti. Njena druga razlaga, rabljena predvsem v publicistiki, pa je neokrnjenost, celonost – kot primer boriti se za teritorialno integriteto ali kršiti, spoštovai državno integriteto.

S slovenskimi mladimi smo govorili o tem, kako razumejo integriteto, ali jim ta kaj pomeni in kje vidijo možnosti za izboljšave.

“Meni integriteta pomeni spoštovanje vrednot in iskrenost. Da v življenju slediš nekemu višjemu cilju in pri tem posegaš po moralno nespornih življenjskih pripomočkih,” je povedala Laura. Zdi se ji, da so vrednote med mladimi danes precej različne in da so lastnosti, ki so še ne dolgo nazaj veljale za nemoralne, danes povsem dopustne.

“Integriteta je, da se obnašaš odgovorno. To je najbolj pomembno za ljudi na pomembnih položajih. Mislim, da to manjka predvsem politikom in kakšnim zelo pomembnim podjetnikom. Zdi se mi, da ljudje na pomembnih položajih hitro pozabljajo, kakšni so bili njihovi prvotni nameni in cilji,” je dejal Jaka. Do takšnih posameznikov bi morali biti kot družba še posebno kritični, je prepričan.

Maja pa je integriteto izenačila z zvestobo. Povedala je:

“Zame je integriteta, če si zvest nekim življenjskim pogledom. Da vztrajaš pri tem kar počneš, a vseeno ne kršiš pravic drugih ali pa zlorabljaš svoje privilegije.”

Mladi so nam zaupali, da jim integriteta na nek način predstavlja izziv, saj so njihove vrednote ves čas pod pritiski vrstnikov in družine. “Enkrat se ti zdi, da je edino moralno in prav tako kot razmišljaš ti, potem pa ugotoviš, da so ti kakšne neprimerne vrednote lahko privzgojili tudi starši,” je dejala Manca.

Vsi skupaj se strinjajo, da je integriteta pomemben del posameznikove družbene indetitete, saj samo z njo lahko pridobijo spoštovanje v očeh drugih in pri sebi okrepijo pomembne vrednote.