Ali je slovensko izobraževanje že zdaj na najvišji točki?
Letošnje šolsko leto je prineslo številne spremembe za osnovnošolce, mnoge je razburilo predvsem upoštevanje nacionalnega preverjanja znanja pri vpisu v srednje šole. Mladi so pogosto kritični, da je snovi preveč, časa za učenje pa premalo. Pravijo tudi, da je snov, ki jo obravnavajo pri različnih šolskih predmetih neuporabna in zastarela. Preverili smo, ali se mladi v šoli počutijo dobro. Vprašali smo jih, kaj bi spremenili in kaj jim je v šoli najbolj všeč.
Mark je star 16 let in obiskuje srednjo gradbeno šolo. Pravi, da je pouk nasplošno kakovosten, a je lahko precej teoretično naravnan. “Več praktičnega dela bi lahko bilo koristno, saj bi nam to omogočilo boljšo pripravo na prihodnost. Predmeti, kot so matematika, slovenščina in tuji jeziki, so zahtevni, vendar pomembni,” je povedal. Učitelji se mu zdijo na splošno zelo usposobljeni, so pa nekateri preveč strogi in neprilagodljivi.
Največ težav imajo po njegovem pripovedovanju dijaki zaradi občutka stresa zaradi obsega snovi. Motijo jih tudi domače naloge in pripravljanje na teste. Moti ga tudi tekmovalnost, ki se pojavlja med sovrstniki, predvsem pri tistih, ki želijo doseči visoke ocene za vpis na fakultete.
Podobno ocenjuje tudi 15-letna Nuša, ki šolo vidi predvsem kot odlično priložnost za druženje in sklepanje prijateljstev. Pravi, da pa so odnosi včasih lahko precej težavni, zaradi česar opaža tudi veliko medvrstniškega nasilja in nesprejemanja. Strinja se z Markom, da bi nekateri programi morali ponujati več možnosti za prakso in delo v resničnih delovnih okoljih.
Andrej si želi, da bi bilo v izobraževanje vključene več tehnologije. “Premalo se ukvarjamo s stvarmi, ki so zares aktualne. Vse je precej zastarelo in dolgočasno,” je ocenil. Prepričan je, da imajo zaradi zastarelih programov dijaki pomanjkanje motivacije in mislijo, da nekateri predmeti niso zares pomembni za njihovo prihodnost.
Povzetek bi bil, da so srednje šole v Sloveniji na splošno dobre, vendar obstajajo izzivi, predvsem na področju modernizacije, bolj praktično naravnanega izobraževanja in psihološkega pritiska na dijake.