Ali veš, katera je najdaljša slovenska beseda?
Na današnji dan pred 72 leti so bengalski študentje v Pakistanu zahtevali enakopravnost za bengalšino, njihov materni jezik. Na protestu so bili umorjeni. V spomin na njihov boj danes že 25. leto zapored praznujemo mednarodni dan maternih jezikov pod okriljem Unesca. Letošnja osrednja tema je večjezično izobraževanje kot steber medgeneracijskega učenja.
Obstaja med 6000 in 7000 različnih jezikov. Številni so tik pred izumrtjem ali pa jim izginotje grozi v naslednjih stoletjih. Največ govorcev govori mandarinščino, slovenščina pa je materni jezik dvema milijonoma in pol Slovencev. Na jezikovno mešanih območjih v Sloveniji, denimo ob slovenski obali ali ob slovensko-madžarski meji, imajo prebivalci pogosto dva materna jezika.
Zaradi geografske in zgodovinske raznolikosti ima slovenščina številna narečja in pokrajinske govore, ki jih razdelimo v osem narečnih skupin: dolenjska, gorenjska, koroška, primorska, štajerska, panonska, rovtarska in kočevska. V arhivu javne radiotelevizije si lahko brezplačno ogledaš izobraževalno-dokumentarno serijo o slovenskih narečjih.
Posebnost slovenščine pa je tudi dvojina, ki jo je po svetu ohranila le peščica jezikov, med njimi denimo lužiška srbščina. Tujcem dvojina velikokrat povzroča preglavice, Slovenci pa smo nanjo (oziroma bi morali biti še bolj) zelo ponosni. Pred leti smo namreč med najlepše slovenske besede uvrstili besedo midva. Pa saj to ni nič nenavadnega za prebivalce države, ki je vsemu svetu poznana zaradi besede love (ang. ljubezen) v imenu (ang. Slovenia).
Jezik lahko raziskuješ tudi na spletu
Zdaj pa k vprašanju iz naslova! Najdaljša slovenska beseda je dialektičnomaterialističen, ki se navezuje na dialektični materializem. Med skoraj že pozabljene besede oziroma jezikovne starine spadajo denimo skomina ali dušek. Prva označuje zelo veliko željo po nečem, druga pa požirek. Za novejše besede oziroma neologizme pa moramo pokukati v slovar novejšega besedja ali v sprotni slovar na portalu Fran.
Poleg slovarjev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU so prek spleta dostopni tudi drugi jezikovni viri. V povezavi s termini oziroma strokovnimi izrazi je na voljo terminologišče, obsežna zbirka slovenskih besedil najrazličnejših zvrsti je na voljo na Korpusu Gigafida, za jezikovni nasvet se lahko obrnete na jezikovno svetovalnico.
Sopomenke lahko iščete v slovarju sopomenk, vsak lahko soustvarja prosti slovar žive slovenščine Razvezani jezik, več o slovenskem znakovnem jeziku pa je na voljo na spletnem mestu Signor. Za reševanje zagat v govorjeni slovenščini je na voljo govorni pomočnik.
Predlagamo še nekaj radijskih in televizijskih oddaj iz arhiva RTV Slovenija:
- Jezikanje: jezikovne posebnosti, primeri izstopajoče rabe jezika, sproščeno o razširjenih napakah;
- Jezikoslovni pogovori: o jeziku in vsem z njim povezanih temah;
- Neverjetne dogodivščine slovenskega jezika: komični kratki filmi o slovenskem jeziku;
- Ugriznimo znanost: nekaj epizod je namenjenih digitalni slovenščini;
- Kdo se boji slovenščine?: dokumentarno-izobraževalna serija o materinščini za mlade;
- Jezikovni spletovalec.
Proč, napake, proč!
Da se jeziki spreminjajo, vemo že od samega začetka. Prilagajajo in s tem spreminjajo jih govorci in pisci. S tem ni nič narobe, dokler v jezik ne posežemo pretirano oziroma ohranjamo jezikovno normo. Prav je, da na napake v govorjeni ali zapisani besedi vljudno opozorimo, ni pa treba, da smo jezikovni puristi. Jezikovni purizem je razmerje do jezika, ki ustaljene jezikovne prvine označuje za čiste, nove, ponavadi tuje, pa za nečiste. Podporniki purizma ne odobravajo novosti v jeziku, zlasti če so te zunanje.
Do napak sicer pogosteje prihaja v prostem govoru, takrat je denimo več ponavljanja in mašil. Zavedati se moramo, da na napake niso imuni niti jezikoslovci, novinarji in uredniki, bodo pa omenjeni vedno veseli vljudnega opozorila. Nekatere napake so v javni in zasebni rabi slovenščine morda vseeno prepogoste.
Bodi pozoren na naslednje:
- poznamo družbena omrežja (ne socialna);
- vikanje je enako pri obeh spolih (npr. vikanje v vprašanju “Boste povedala številko bančne kartice?” ni pravilno);
- Slovenija in Slovenci pišemo z veliko začetnico, slovenski jezik in slovenščina pa z malo;
- zapis ure z dvopičjem (12:00) je neustrezen, pravilno je: 12.00 ali ob 12. uri;
- datum zapisujemo nestično in brez vrivanja ničel, denimo 21. 2. 2024;
- zveza v kolikor je neustrezna, namesto nje uporabimo če;
- človek je delaven, obleka pa delovna;
- ne bo pišemo narazen;
- pravopisno določilo za zapisovanje imen praznikov pravi, da se zapisujejo z malo začetnico (razen denimo Prešernov dan, valentinovo pa se piše z malo)
- če lahko v stavku zaimek kateri nadomestimo s ki in to ne vpliva na vsebino, jasnost in slogovno ustreznost povedi, to tudi naredimo (nepravilno: Juha, katero obožujete, je danes spet na voljo; pravilno: Juha, ki jo obožujete, je danes spet na voljo);
- pravilno je d. o. o., s. p., d. n. o. (s presledki).
In še povabilo!
Društvo slovenskih pisateljev je ob mednarodnem dnevu maternih jezikov pripravilo literarno-pogovorni večer, ki se bo začel ob 18. uri v dvorani društva na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Zasnovali so ga kot pogovor s pisatelji slovenskega in italijanskega jezikovnega prostora: Janijem Oswaldom, Ferijem Lainščkom, Dušanom Jelinčičem in Zlatko Obed.
Vabljeni, da se udeležite večera. In vabljeni, da slovenščino govorite, pišete in berete s ponosom!