Kaj ima tvoja garderoba skupnega z aktivnim državljanstvom in skrbjo za okolje? V resnici … Veliko! Če spremljaš socialna omrežja in se tu in tam sprehodiš skozi trgovine z oblačili, dobro veš, da trenutno med pomladnimi barvami kraljuje masleno rumena, prav vsi »OOTD« videi (ang. »outfit of the day«) pa te vabijo k temu, da garderobo dopolniš z novimi kosi v tej barvi.

Pred nekaj meseci je trend narekoval, da svoji kolekciji dodamo »strupeno zelene »brat« kose«. Leto pred tem smo imeli rožnato »Barbie« poletje. Vmes so po navdihu Taylor Swift kraljevali kavbojski škornji in gore bleščic. Kaj nas čaka to poletje? Počakajmo še nekaj tednov …

Moja garderoba = moja izbira?

V hitrem tempu menjave modnih trendov je jasno, da naša garderoba še zdaleč ni samo naš osebni prostor, namenjen izražanju stila in udobja. Pod površjem individualnih preferenc se namreč skriva močna povezava med našimi oblačilnimi odločitvami in širšimi vrednotami aktivnega državljanstva ter okoljske odgovornosti. To pa pomeni … Da lahko začnemo aktivno državljanstvo udejanjati prav tam.

Da je to res mogoče in da se da vse prej opisane trende gladko zaobiti, dokazuje vse več mladih, ki se svojega oblačenja lotevajo zavestno in trajnostno. V zadnjih letih smo namreč priča vzponu gibanj, ki poudarjajo trajnost in etičnost v vseh sferah našega življenja.

Nasproti hitri modi

Moda, ki sodi med še prav posebej problematična področja, ni izjema. Koncept hitre mode, ki temelji na množični proizvodnji cenenih oblačil kratke življenjske dobe, namreč pušča za sabo zaskrbljujočo okoljsko sled. Cena našega kratkotrajnega modnega užitka, ki ga predstavlja nova masleno rumena pomladna bluza, je namreč visoka in se zrcali v ogromnih količinah porabljene vode in porabljene energije, onesnaževanju s kemikalijami in, ko trend mine, kopičenju tekstilnih odpadkov na odlagališčih.

K sreči se zavedanje o negativnih vplivih krepi. Še posebej med mladimi generacijami. Generacija Z in milenijci vse bolj prepoznavajo moč svojih potrošniških odločitev ter aktivno iščejo alternative, ki so bolj prijazne do planeta in ljudi. Tu na sceno stopijo thrifting, obiskovanje second hand trgovin in širši okoljski aktivizem.

Thrifting, umetnost iskanja unikatnih in cenovno dostopnih kosov oblačil v trgovinah z rabljenim blagom, postaja vse bolj priljubljen, second hand trgovine pa niso več zgolj prostor za tiste z omejenim proračunom, ampak tudi v Sloveniji postajajo prava zakladnica stilskih odkritij z zgodbo.

Z nakupom rabljenih oblačil namreč ne zmanjšujemo le povpraševanja po novih izdelkih in s tem pritiska na naravne vire, temveč podaljšujemo življenjsko dobo že obstoječih oblačil, kar je ključnega pomena za zmanjšanje tekstilnih odpadkov.

Mladi okoljski aktivisti

Navdušenje mladih v Sloveniji nad second hand oblačili je opazno. Mnogi prepoznajo, da je to način, kako lahko izrazijo svoj individualni slog, ne da bi pri tem nepotrebno obremenjevali okolje. »Meni je super, ker najdem res unikatne kose, ki jih nima nihče drug,« pravi 22-letna študentka Ana iz Ljubljane. »Poleg tega pa se mi zdi pomembno, da s tem ne podpiram te ‘fast fashion’ kulture, ki je res škodljiva za naš planet.«

Podobno razmišlja tudi 19-letni Luka iz Maribora: »Ko kupim nekaj v second handu, vem, da nisem prispeval k izkoriščanju delavcev v tekstilni industriji. To mi veliko pomeni.« Njegovo mnenje odraža naraščajoče zavedanje o etičnih vprašanjih, povezanih s proizvodnjo oblačil, prav mladih potrošniki pa se vse bolj sprašujejo o izvoru in pogojih izdelave oblačil, ki jih kupujejo.

Okoljski aktivizem se tako naravno prepleta z zavestnim nakupovanjem oblačil. Mladi aktivisti pa niso samo tisti, ki na okoljske probleme opozarjajo, ampak aktivizem živijo z vsakodnevnim sprejemanjem trajnostnih praks. Izbira second hand oblačil je zanje konkretno dejanje, s katerim udejanjajo svoje vrednote.

»Zame je nakupovanje v second handu tudi oblika protesta proti potrošniški družbi,« pojasnjuje 25-letna Nina: »Nočem biti del sistema, ki ustvarja ogromne količine odpadkov. Zato raje poiščem nekaj z zgodbo, nekaj, kar je že preživelo eno življenje in lahko dobi novo priložnost.«

Letošnjo pomlad lahko preživimo brez masleno rumene bluze

Svetla prihodnost, ki jo to naraščajoče zanimanje mladih za trajnostno modo napoveduje za naš planet, je spodbudna. Če se bo ta trend nadaljeval in okrepil, bi lahko priča znatnemu zmanjšanju negativnega vpliva modne industrije na okolje. Vendar pa odgovornost ne leži le na mladih. Vsi, ne glede na starost, imamo moč, da s svojimi nakupovalnimi odločitvami prispevamo k bolj trajnostni prihodnosti.

Zato vas vabim, da naslednjič, ko boste stali pred omaro ali se odpravljali v trgovino, za trenutek premislite o vplivu vaših izbir. Ali res potrebujete še en nov kos oblačila? Bi morda lahko našli nekaj edinstvenega in trajnostnega v second hand trgovini? Ali podpirate blagovne znamke, ki delujejo etično in odgovorno do okolja?

Vsaka naša odločitev šteje in aktivno državljanstvo se prav zares lahko začne tudi v naši garderobi – z zavestnimi izbirami, ki odražajo našo skrb za planet in prihodnje generacije.