V sklopu mladinskega dialoga je Mladinski svet Slovenije na Zvoku mladosti, osrednjem dogodku Evropskega leta mladih, ki je potekal 27. 5. 2022 v Križankah, izvedli dve okrogli mizi, eno na temo trajnostnega razvoja, drugo pa na temo digitalizacije.

Na okrogli mizi o trajnostnem razvoju so se nam pridružili mlada poslanka v Državnem zboru RS, Lucija Tacer; predsednik Mladinskega sveta Slovenije, Miha Zupančič; podpredsednica Evropskega komiteja mladih kmetov (CEJA) in vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine, Doris Letina in predsednica Mladinskega sveta občine Postojna, Nina Kapelj Lukman. Beseda je tekla o tem, da se jedrska energija trenutno ponuja kot dobra rešitev, saj je poraba energije trenutno še prevelika, da bi se lahko oskrbovali samo z obnovljivimi viri energije. Poudarek je bil tudi na tem, kako pomembno je z vidika trajnostnega razvoja kupovanje lokalno pridelane hrane, ter da se mora ozaveščanje o okolju in trajnosti začeti že pri otrocih, kar lahko vrtci in šole spodbujajo z različnimi aktivnostmi, ki niso nujno del kurikuluma pri določenem predmetu. Spodbuja se seveda tudi uporaba javnega prometa, vendar se vsi zavedamo, da je zaradi razdrobljene poseljenosti po Sloveniji in posledično slabše infrastrukture včasih časovno bolj znosno potovati z osebnim avtomobilom. Omenjen je bil še hrup v spalnih naseljih, pri katerih pa imajo karakteristike podeželja prednost.

Na okrogli mizi o digitalizaciji pa so bili z nami mlada poslanka v Državnem zboru RS, Sara Žibrat; mlad poslanec v Državnem zboru RS, Andrej Hoivik; mlad poslanec v Državnem zboru RS, Lenart Žavbi; minister za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič in mlad poslanec v Državnem zboru, Damijan Zrim. Prisotni so se strinjali, da so prioritete, ki jih je treba naslavljati, varno obnašanje na spletu, pri različnih starostnih skupinah je treba krepiti različne sposobnosti, s tem pa je treba začeti že v osnovni šoli. Prav tako so poudarili, da je pomembno razlikovati med dejstvi in mnenji, obenem pa moramo biti pazljivi tudi na to, da na spletu ni prevelike politične cenzure. Prav je, da so začeli veljati enaki zakoni tako na spletu kot tudi v realnem življenju in da so za obnašanje na spletu odgovorne tudi platforme – prepovedi samo potisnejo ljudi v temnejše dele spleta. Govorili smo tudi o tem, da se IKT ni treba učiti samo prek računalnika, programiranje je v osnovi reševanje problemov, ki ga lahko sploh pri otrocih spodbujamo tudi brez ekranov. Za vključenost pa je ključnega pomena širokopasovna povezava v vseh gospodinjstvih po Sloveniji.

Na koncu so imeli nekaj časa za svoja vprašanja tudi udeleženci okroglih miz in razvila se je dobra debata.