Predstavniki Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto so se poleti udeležili mladinske izmenjave “Environmental Life“ v Turčiji. Izmenjava je potekala med 5. in 14. avgustom 2019, udeležili so se je slovenski predstavniki skupaj z mladimi iz ostalih držav EU in razmišljali o vprašanjih, povezanih z okoljevarstvom. Mladinske izmenjave se je udeležilo 60 mladih iz 6 držav: poleg Slovenije še iz Češke, Slovaške, Združenega kraljestva, Romunije in Turčije. Projekt je potekal nedaleč od mesta Igdir, na vzhodu Turčije, blizu Armenske meje. 

Vsaki državi udeleženki je bil dodeljen naslov, povezan z okoljevarstvom in globalnim segrevanjem, ki so ga morali tekom projekta s pomočjo neformalnih metod učenja predstaviti ostalim udeležencem. Udeleženci so naslovili teme: ogljični odtis, recikliranje, hitra moda, krčenje gozdov, pomanjkanje pitne vode in toplogredni plini. Osredotočili so se na vprašanja, kako posamezna tema vpliva na naš planet, kaj so vzroki in kakšne so posledice ter kaj lahko vsak izmed nas, kot posameznik, stori, da se stanje postopoma izboljša. V tem sklopu so se udeleženci seznanili tudi s primeri dobrih praks iz sodelujočih držav udeleženk.  

Slovenski ekipi udeležencev je bila dodeljena tema recikliranje. Odločili so se, da izvedejo aktivnost “Stopi korak naprej” in tako vizualno prikažejo, kaj in koliko vsak izmed nas pripomore k ločevanju odpadkov in kako na to vplivajo razlike, ki obstajajo med ljudmi. Na podlagi tega so ugotovili, da je stopnja recikliranja odpadkov pri posameznikih v veliki meri odvisna od tega, ali je to v interesu posamezne države oz. ali določena država ločevanje odpadkov spodbuja in omogoča, ali pa temu ne namenja posebne pozornosti. Izkazalo se je, da je Slovenija v oziru držav EU na tretjem mestu po količini recikliranih odpadkov, saj recikliramo kar 54% vseh odpadkov. Tudi sicer so udeleženci iz Slovenije ugotovili, da je naša država precej dobro ozaveščena glede globalnega segrevanja in da se državljani precej trudijo, da bi pripomogli k ohranitvi planeta. Pokazatelj tega so razni start-upi in kampanje kot so Equa (steklenice za vodo iz recikliranih materialov), Treecelet (zapestnice, z nakupom katere pomagate saditi drevesa), redne akcije zbiranja odpadnega papirja v vrtcih in šolah, akcije pobiranja smeti, itd.  

Poleg delavnic so udeleženci v desetih dnevih spoznali tudi kulture ostalih udeležencev v obliki medkulturnih večerov. Poizkusili so tradicionalno hrano in pijačo držav udeleženk, se spoznali s tradicionalnimi plesi, itd. Udeleženci so med izmenjavo spoznali tudi naravne lepote v okolju, v katerem so bivali in lokalno prebivalstvo. Župan mesta Tuzluca je udeležencem na izmenjavi razkazal jame soli in se skupaj z njimi podal na sprehod po Mavričnih gorah. En dan so udeleženci preživeli tudi na jezeru Balik. Obiskali so tudi najvišjo turško goro Ararat, ki je visoka kar 5137 m. Med vzponom so obiskali še vasico ob vznožju gore, kjer prebiva kurdska manjšina. Ker je datum obiska vasice sovpadal z muslimanskim praznikom, so udeleženci otroke iz vasi obdarili z igračami in oblekami ter jim tako polepšali dan.

V desetih dnevih mladinske izmenjave so tako mladi izvedeli veliko o globalnem segrevanju, kaj lahko v bodoče sami naredimo, da spremenimo stvari na bolje, pri čemer je najmanj, kar lahko za to naredimo to, da ločujemo odpadke in skušamo proizvesti čim manj smeti, še zlasti plastike. Zmanjšamo lahko porabo pitne vode za vsakdanja opravila, porabo elektrike s sprotnim ugašanjem naprav, jemo manj govejega mesa, saj govedo v okolje izpušča veliko količino toplogrednega plina metana, itd. S spremenjenimi navadami posameznika se lahko doseže globalne rešitve.

Seveda gre pri tem za dolgoročne rešitve, ki so pogosto odvisne tudi od državnih politik in ravnanja gospodarskih družb, ki so precej večji onesnaževalci okolja, kot pa so posamezniki. Za izboljšanje položaja se zavzema ogromno aktivistov, še zlasti aktivni so mladi, ki se vse bolj zavedajo stanja našega planeta in vodijo boj za spremembe.