Ali veš za naslednje podatke o sovražnem govoru na spletu in spletnem nasilju iz najnovejšega priročnika Sočutni jezik med mladimi?

• Mladi, ki doživljajo spletno nasilje, so bolj nagnjeni k razvoju digitalne odvisnosti, kot je prekomerna uporaba spleta, družbenih omrežij in spletnih iger. Raziskava Bottino idr. (2015) je ugotovila, da so žrtve sovražnega govora pogosto prekomerno na spletu, kar povečuje tveganje digitalne odvisnosti, to pa je povezano s še večjo izolacijo in zmanjšano telesno aktivnostjo. (iz strokovnega članka dr. Mateje Markl, univ. dipl. psih. Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje)

• Po podatkih iz raziskave Mladina 2020 so mladi tako rekoč potopljeni v (to, kar oni razumejo kot) sovražni govor; več kot 80 odstokov vprašanih je namreč poročalo, da so večkrat mesečno priča sovražnemu govoru na spletu, približno 70 odstotkov pa jih je menilo, da je v slovenski družbi preveč sovražnega govora. (iz strokovnega članka red. prof. dr. Mirana Lavriča, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo)

• Leta 2018 je bila v Sloveniji v okviru projekta Odklikni! izvedena večja nacionalna raziskava med mladimi (starimi od 12 do 19 let) o spletnem nadlegovanju. V raziskavo je bilo vključenih 2991 učenk in učencev osnovne šole ter 2173 srednješolk in srednješolcev. Raziskava je pokazala, da je takrat med osnovnošolci vsaj eno obliko nadlegovanja že doživelo 55,3 % deklet (7.–9. razred) in 48,6 % fantov (7.–9. razred), med srednješolci pa je vsaj eno obliko spletnega nadlegovanja doživelo 63,9 % deklet in 54,1 % fantov. (iz strokovnega članka znan. sod. dr. Barbare Neže Brečko Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za družboslovno informatiko)

Enotne definicije sovražnega govora ni

Čeprav je sovražni govor čedalje pogostejši, se slovenske in evropske instutucije soočajo s težavo, da enotne definicije sovražnega govora (še) ni. Definicije na nacionalni, evropski in globalni ravni se opirajo na splošne opredelitve javnega spodbujanja sovraštva, nasilja, nestrpnosti ali neenakopravnosti.

Slovenska ustava v 63. členu za protiustavno določa vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti; razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti ter tudi vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. Ustava pa, seveda, zagotavlja tudi svobodo izražanja, pravica do nje pa sicer ni absolutna – omejena je s pravicami drugih in s seboj prinaša dolžnosti. Svoboda izražanja dopušča tudi kritike in razžalitve, tudi ostre, mejo med sovražnim govorom na eni in svobodo izražanaj na drugi pa postavi sodišče.

Kazenski zakonik v 297. členu za kaznivo dejanje med drugim določa javno spodbujanje in razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali kateri koli drugi osebni okoliščini.

Spletno nadlegovanje, spletno nasilje, diskriminacija, sovražni govor na spletu …

Digitalizacija lahko ob veliko pozitivnih priložnostih, ki jih daje, mladim prinaša tudi več možnosti, da so žrtve nasilja in diskriminacije. Spletno nadlegovanje, trpinčenje, psihično nasilje in izživljanje, objavljanje občutljivih podrobnosti iz zasebnega življenja so večkrat povezani z neko osebno okoliščino žrtve. To so na primer spol, narodnost, barva kože, vera, spolna usmerjenost, invalidnost, zdravstveno, premoženjsko in družinsko stanje. Zaradi okoliščin, ki so del identitete človeka, s katerimi se ta rodi ali jih pridobi kasneje v življenju, nihče ne sme biti ponižan, zapostavljen, zasmehovan in podobno.

Med oblikami spletnega nadlegovanja, ki jih mladi doživljajo najpogosteje, so širjenje neresničnih govoric, prejemanje sporočil z neprimerno vsebino, prejemanje žaljivih, nesramnih komentarjev o videzu, grožnje ter prejemanje sporočil, zaradi katerih je bilo osebo strah.

V teh dejanjih gre lahko tudi za sovražni govor ali pozivanje k diskriminaciji. Med oblikami diskriminacije, ki so blizu sovražnemu govoru, je nadlegovanje. Zakon to opredeli kot vsako nezaželeno ravnanje, ki ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče ali žaljivo okolje za osebo in žali njeno dostojanstvo ter temelji na osebni okoliščini osebe. Še bližje sovražnemu govoru je pozivanje k diskriminaciji, ki je prav tako oblika diskriminacije. Pomeni vsako spodbujanje drugih oseb k dejanjem, ki povzročajo ali bi lahko povzročila diskriminacijo. To je takrat, ko nekdo širi rasistična sporočila, versko, narodnostno in spolno zaznamovana sporočila, s katerimi napeljuje ali ščuva in hujska k sovraštvu in diskriminaciji. (iz strokovnega šlanka Mihe Lobnika, Zagovornik načela enakosti)

Zakaj je na spletu toliko sovražnih besed?

Že samo spletno okolje in značilnosti komunikacije so dejavniki, ki vplivajo na izvajanje spletnega nasilja (iz strokovnega članka Mojce Štruc, Ministrstvo za digitalno preobrazbo):

• možnost skrivanja identitete (ker mislijo, da so anonimni, naredijo ali rečejo stvari, ki jih sicer ne bi);
• manj očiten in slabše opazen vpliv, ki ga imajo dejanja povzročitelja na počutje žrtve (na spletu gre večinoma za tekstovno komunikacijo, kjer neverbalni odzivi žrtve, ki kažejo na njeno prizadetost, običajno niso vidni);
• lažje iskanje podpornikov za svoja mnenja in dejanja na spletu;
• občutek moči in nepremagljivosti, ki ga v fizičnem svetu nimajo;
• občutek pomanjkanja nadzora in možnost izogibanja kazni za svoja dejanja.

Sovražni govor, v živo ali na spletu, lahko močno prizadene posameznika, povzroči občutke žalosti, nemoči in tesnobe ter vodi do nizke samopodobe in izolacije. Težava je namreč v tem, da sovražni govor, ki se zgodi na spletu, ni omejen na ožje socialno okolje, temveč se širi širše, torej ni omejen na prostor in čas. Vse, kar povzročitelj potrebuje za izvajanje sovražnega govora, je dostop do spleta. To za žrtev pomeni neprekinjeno grožnjo, saj je izpostavljena sovražnim vsebinam od trenutka, ko se zjutraj zbudi, do večera, ko gre spat.

Vir: Sočutni jezik med mladimi (Urad RS za mladino)