Februarski intervju je tu! Tokrat smo se pogovarjali z Jasmino Ploštajner, oblikovalko in vodjo projektov na inštitutu Danes je nov dan. Jasmina se že vrsto let ukvarja z digitalnimi pravicami, podatkovno pravičnostjo in vplivom tehnologij na družbo. V intervjuju je spregovorila o digitalni pismenosti mladih, pasteh umetne inteligence ter o tem, kako lahko s kritičnim mišljenjem in premišljeno rabo tehnologij zaščitimo svojo zasebnost in soustvarjamo bolj pravično digitalno prihodnost.

Kako bi mladim na preprost način razložili, kaj počne inštitut Danes je nov dan, in kakšna je vaša vloga na inštitutu?

Na Danes je nov dan z digitalnimi orodji in domiselnimi kampanjami skrbimo, da so demokratični procesi bolj odprti in vključujoči za vse ljudi, poleg tega pa se borimo za bolj pravično družbo. Že od leta 2013 se zavzemamo za participacijo javnosti v procesih odločanja, odgovorne in transparentne javne institucije, digitalne pravice, premišljeno rabo tehnologij ter močne skupnosti, ki temeljijo na solidarnosti. Za to uporabljamo inovativne pristope, kot so interaktivne kampanje, aplikacije, spletni kvizi in podobno, hkrati pa tudi bolj “klasične” metode, kot je sodelovanje pri pripravi zakonodaje. Moja vloga na inštitutu je večplastna – veliko se ukvarjam z osveščanjem o vplivu tehnološkega razvoja na človekove pravice, digitalno pismenostjo in regulacijo umetne inteligence, hkrati pa sem tudi oblikovalka in vodja projektov.

Zakaj je pomembno, da mladi razumejo digitalne pravice in podatkovno pravičnost? Jih je potrebno o tem posebej ozaveščati?

Podatki o našem spletnem obnašanju ter osebni in biometrični podatki se lahko uporabijo za množični nadzor s strani oblasti in kršitve pravic, kot so svoboda gibanja ali izražanja, zasebno komuniciranje in organiziranje. Poleg tega lahko ogromne količine podatkov o nas zlorabijo tudi korporacije in jih uporabijo, da na naš račun profitirajo. Oboje poglablja družbeno neenakost in neravnovesja moči. Mladi morajo poznati mehanizme, kako se pred tem zaščititi, posebej zato, ker so tako imenovani digitalni domorodci in na spletu preživijo ogromno časa, zaradi česar so še pogosteje izpostavljeni nevarnostim.

Ali mislite, da so mladi v Sloveniji dovolj digitalno pismeni? Kje vidite največje izzive?

Zadnja večja analiza je pokazala, da je digitalna pismenost mladih v Sloveniji pod evropskim povprečjem, kar je zaskrbljujoče. Predvsem zato, ker ne gre zgolj za sposobnost sporazumevanja na spletu ali ustvarjanja digitalnih vsebin, ampak tudi kritično mišljenje, odgovorno rabo digitalnih tehnologij in metode samozaščite. Veliko programov za dvig digitalne pismenosti je usmerjenih v izboljšanje poznavanja tehologij, kot je denimo generativna umetna inteligenca, in njihovo uporabo v vsakdanu, v šoli ali pri delu. Umanjka pa bolj kritičen pogled na te tehnologije, ki se nam zdi ključen. Nas skrbita predvsem dve področji: pomanjkanje kritičnega mišljenja pri konzumiranju spletnih vsebin ter nizko razumevanje podatkovne ekonomije in posledic, ki jih ta prinaša za našo varnost ter pravice.

Menite, da bi morale šole v svoje kurikulume vključiti več vsebin o medijski pismenosti in kritičnem presojanju digitalnih tehnologij? Kakšna je pri tem vloga nevladnih organizacij, tudi mladinskih?

Medijska in digitalna pismenost s poudarkom na kritičnem mišljenju sta v današnjem času ključni kompetenci. Na Danes je nov dan verjamemo, da je presečišče digitalnih tehnologij in človekovih pravic izjemno relevantna tema, ki pa je izobraževalni sektor zaradi nepoznavanja, nerazumevanja in načina delovanja ne nagovarja dovolj dobro. Področje digitalnih tehnologij se hitro spreminja, njihov vpliv na življenja mladih bo vse večji, šole in pedagogi_nje pa sami napredek stežka dohitevajo. Zato bi moralo biti več sodelovanja z organizacijami civilne družbe, saj imajo te dragocene vpoglede v potrebe skupnosti, zagovarjajo pravice marginaliziranih skupin, spodbujajo družbene spremembe, obenem pa lahko šolam nudijo podporne storitve ter pomagajo premostiti vrzel med izobraževanjem in izzivi vsakdanjega življenja.

Kakšne nevarnosti prinaša umetna inteligenca v kontekstu dezinformacij in manipulacije javnega mnenja? So mladi kot pogostejši uporabniki tovrstnih tehnologij manipulacijam podvrženi bolj ali manj kot ostali?

Bliskovit razvoj generativne umetne inteligence že danes otežuje razločevanje med resničnostjo in fikcijo, kar daje pogon in enostavna orodja tistim, ki želijo širiti dezinformacije in manipulacije. Če danes še lahko opazimo nekatere “napake” pri tovrstnih vsebinah, denimo voščeni izgled oseb na slikah, zamegljeno ozadje, preveč ali premalo prstov na rokah, pa bo generativna umetna inteligenca v prihodnosti zagotovo še napredovala ter postala vedno bolj prepričljiva in razširjena. Bolj kot napenjanje oči in brskanje za podrobnostmi bo zato pomembno, da do vsebin, s katerimi se srečujemo v digitalnih in fizičnih okoljih, pristopamo kritično. 

Mladi kot digitalni domorodci, ki intenzivno uporabljajo digitalne tehnologije, so seveda tisti, na katere te najbolj vplivajo. Kljub temu pa se redko v celoti zavedajo, kako te raznolike tehnologije delujejo in kakšne so posledice njihove uporabe.

Pred kratkim ste lansirali Razkrinkaj.ai. Kako deluje to orodje in kakšne veščine lahko uporabniki pridobijo?

Razkrinkaj.ai na zabaven in interaktiven način omogoča preverjanje sposobnosti prepoznavanja vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, in izobražuje o pasteh njihove zlorabe. Orodje je zasnovano v obliki kviza, osredotoča pa se na različna področja – preizkusiš se lahko v prepoznavanju umetno ustvarjenih obrazov, presojaš verodostojnost fotografij okolja in odkrivaš značilnosti sintetično ustvarjenih besedil. Hkrati je orodje opremljeno tudi z uporabnimi nasveti in zanimivimi razlagami o delovanju generativne umetne inteligence ter izpostavlja potencialne nevarnosti, ki jih prinašajo digitalne vsebine. Uporaba orodja je brezplačna in brez prijave, spodbuja kritično mišljenje in krepi medijsko pismenost, povezuje teorijo z aktualnimi primeri, pomaga pa tudi pri prepoznavanju manipulacij in zaščiti pred njimi.

Bi izluščili pet ključnih nasvetov mladim za prepoznavanje lažnih vsebin? So jim na voljo še kakšna druga digitalna orodja ali koristni viri informacij?

Pred lažnimi vsebinami se lahko v prvi vrsti zaščitimo s preverjanjem in primerjavo informacij iz več različnih (zanesljivih) virov. Pozornost moramo npr. posvetiti tudi izvornim povezavam v člankih – če te manjkajo, je že to znak za večjo previdnost. To ne velja le za objave na družbenih medijih, temveč tudi za novice v “klasičnih” medijih, pa tudi za povezave in izjave, ki jih z nami delijo naši najbližji. 

Lažne informacije pogosto spremljajo teme, ki že same po sebi razdvajajo ali imajo večji čustven naboj. Gre tudi za taktiko ustvarjanja dobička, saj takšne vsebine pritegnejo pozornost in omogočajo zaslužek z oglasi. Zato je ključno, da ne reagiramo impulzivno, temveč ohranimo kritično razmišljanje in z različnimi metodami ločimo mnenja od dejstev.

Ob tem moramo poudariti, da lažne vsebine niso le tiste, ki jih ustvarijo drugi in jih npr. zasledimo na družbenih omrežjih, temveč jih lahko generirajo tudi orodja umetne inteligence, kot je ChatGPT. Zato moramo razumeti, kako delujejo takšni sistemi – njihove zmogljivosti temeljijo na napovedovanju statistično najverjetnejših besed glede na naš vnos. Kreativnost generativne UI je torej omejena z obstoječimi vzorci iz ogromnih količin podatkov, ki jih je do sedaj ustvaril človek. To pomeni, da generativna UI podeduje vse naše obstoječe stereotipe in predsodke, pogosto pa ustvari tudi povsem lažne informacije. Ko se to zgodi, pravimo, da UI “halucinira” – domišlja si stvari, ki ne obstajajo ali niso resnične. Ker ne ločuje med dejstvi in neresnicami, moramo haluciniranje razumeti kot osnoven princip delovanja UI in rezultate vedno preverjati. Najboljše orodje proti manipulacijam UI ostajata kritično mišljenje in splošna razgledanost.

Katere druge rešitve še priporočate mladim za večjo zaščito njihove zasebnosti in neodvisnosti na spletu?

Najboljša zaščita je uporaba orodij, ki spoštujejo zasebnost in ne sledijo vašim dejavnostim. Priporočamo brskalnike, kot je Firefox, ter neodvisne iskalnike, kot so Kagi, Marginalia.nu ali SearX, ki ne zbirajo osebnih podatkov. Za varno komunikacijo je najboljša izbira Signal, saj omogoča šifrirano in zasebno sporočanje brez sledenja. Poleg tega na Danes je nov dan vedno dajemo prednost odprtokodnim rešitvam, saj so pregledne in omogočajo vpogled v njihovo delovanje. 

Pomembno je tudi prepoznati zavajajoče in zasvojljive oblikovne prakse (t .i. deceptive, addictive design), ki vas poskušajo čim dlje zadržati na platformah – tukaj lahko pomagajo orodja za blokiranje neželenih vsebin ali časovne omejitve uporabe.Za boljšo digitalno higieno pa priporočamo Data Detox Kit, saj ta ponuja tudi različico za mlade, kjer lahko ti na enostaven način spoznajo, kako zmanjšati svoj digitalni odtis in se zaščititi pred zlorabo podatkov.

Inštitut izvaja še veliko drugih zanimivih projektov, s katerimi ozavešča mlade o trendih na področju digitalnih tehnologij, pa tudi o pomenu njihove aktivne participacije v družbenem življenju. Katere bi izpostavili kot posebej vplivne ali inovativne?

Res je, veliko se ukvarjamo s spodbujanjem participacije, tako z osveščanjem kot tudi z razvojem aplikacij, ki javnost podpirajo pri bolj aktivnem udejstvovanju. Z njimi omogočamo dostopno in vključujoče sodelovanje pri pomembnih odločitvah na spletu in izven njega. 

Veliko aktivnosti izvajamo pred volitvami ali referendumi, saj želimo javnost opremiti z informacijami, na kakšen način, kdaj in kje lahko glasujejo, ter jim pomagati pri sprejemanju informiranih odločitev. Tako smo pred lanskimi volitvami v Evropski parlament razvili aplikacijo Izvoli.eu, ki vsebuje 30 trditev, do katerih so se opredelile liste, ki so kandidirale na volitvah, stališče do njih pa so lahko v obliki kviza zavzeli tudi uporabniki_ce in na podlagi ujemanja izvedeli, kateri politični opciji so vsebinsko najbližje. V oblikovanje izjav smo vključili tudi mlade, saj smo želeli premostiti prepad med njimi ter političnimi odločevalci. Podobne aktivnosti bomo izvajali tudi prihodnje leto, ko nas čakajo parlamentarne in lokalne volitve.

Poseben poudarek dajemo premoščanju državljanske apatije in zadržkov do aktivne participacije. Demokratično delovanje namreč ni omejeno le na volitve, ampak mora vsebovati tudi pravico do protesta in aktivizem, pa tudi preizkušanje novih deliberativnih mehanizmov. Tako z več kot 10 občinami izvajamo participativne proračune, ki omogočajo občanom_kam, da predlagajo projekte in zanje tudi glasujejo, občine pa so jih zavezane izvesti. 

Veliko se ukvarjamo tudi s stanovanjsko problematiko, ki še posebno bremeni mlade. Tako v okviru Najemniškega SOS nudimo informacije in podporo najemnikom, zagovarjamo omejitev platform za kratkoročno oddajanje v okviru kampanje Airbnb, pejt domov! in sodelujemo v koaliciji Stanovanjski blok. 

Vse, ki želijo ostati v stiku z nami, vabimo, da se prijavijo na naš Občasnik. Gre za naš mesečni novičnik, kjer poleg daljšega uvodnega razmisleka o pomembnejši tematiki izpostavimo tudi izbor aktualnih projektov, javnih pojavljanj in sodelovanj ter dodamo zanimiva priporočila za branje in delovanje.

Kaj bi bil vaš glavni nasvet mladim glede uporabe digitalnih tehnologij in družbenih omrežij? Imate v planu že kakšne nove projekte, ki jih bodo dodatno podprli pri njihovi varni uporabi?

Prava zabava, ljubezen in tudi prepiri in pobotanja se zgodijo v živo. Ni treba popolnoma prenehati z uporabo družbenih omrežij, se pa velja spomnitii, da se ne zgodi nič slabega (kvečjemu kaj dobrega), če jih za kak dan, teden ali celo mesec odložimo. Pri tem lahko pomaga izklop nepotrebnih obvestil na mobilnih napravah, predvsem tistih, ki nas stalno vabijo nazaj v aplikacije. Večina telefonov omogoča “focus mode” ali “do not disturb”, kjer lahko določimo, katere aplikacije nas lahko motijo in katere ne.

Poleg tega pa je glede na hiter razvoj generativne umetne inteligence in nenehne spremembe na področju družbenih medijev ključno, da se redno prilagajamo novim izzivom. Še posebej nas skrbi porast lažnih in manipulativnih informacij, ki jih mladi konzumirajo, zato že snujemo nove projekte, ki jim bodo pomagali prepoznati in se zaščititi pred takšnimi vsebinami. Hkrati pa so naša vrata vedno odprta za njihove ideje, izzive in predloge, saj verjamemo, da lahko najboljše rešitve soustvarjamo skupaj.