V sredo, 12. februarja, je v Ljubljani potekal posvet z naslovom “Študentsko delo pod drobnogledom stroke“, ki se je začel s predstavitvijo nove monografije “Vloga študentskega trga dela v Sloveniji: pravna, ekonomska in kadrovska analiza“. Povezovala ga je izr. prof. dr. Valentina Franca, ki je ob začetku predstavila vsebino in ključna spoznanja monografije. Po tem je sledila okrogla miza, na kateri so strokovnjaki, profesorji in predstavniki gospodarstva razpravljali o pomenu, izzivih ter priložnostih, ki jih študentsko delo ponuja mladim v Sloveniji.

Dejstva in številke

Prof. dr. Polona Domadenik Muren je izpostavila, da je v Sloveniji študentsko delo izjemno razširjeno, in da v mnogih drugih državah te možnosti navadno ni. Kljub temu pa se v zadnjih letih opazi upad – v letu 2008 je bilo v študentsko delo vključenih 75 % študentov, danes pa le še 61,7 %. Zanimiv je tudi upad v številu mesečnih ur, ki so se zmanjšale z 45,5 na 36,1 ur.

“V splošnem je zaznati pozitiven vpliv študentskega dela na zaposljivost diplomantov,” je poudarila profesorica in dodala, da bi bilo potrebno razmisliti o obvezni vključitvi prakse v univerzitetne programe 1. stopnje študija. Izpostavila je še, da je študentsko delo pomemben vir prihodkov ZZZS in ZPIZ.

Vpliv študentskega dela na karierni razvoj

Prof. dr. Vesna Miloševič Zupančič je razložila, kako študentsko delo vpliva na karierni razvoj. Povedala je, da podatki kažejo, da študentje povprečno delajo 2,5 meseca na leto ter da se povprečno prvič zaposlijo pri okrog 24,3 letih. Študentje največkrat delajo, da si lahko privoščijo nekaj, za delovne izkušnje ter hiter zaslužek in zalaganje ter, da študenti, ki več delajo, pogosto težje zaključijo študij.  

Ob koncu je povedala še več o raziskavi glede vpliva študentskega delo na karierni razvoj, kjer so prišli do pozitivnih zaključkov: »študentje pridobijo delovne navade, kot so točnost, upoštevanje navodil delodajalca… pridobijo mehke veščine, to so prenosljive veščine, timsko delo itd…« K temu je pripomnila še, da pridobijo tudi veščine za iskanje prve zaposlitve, gradijo socialno mrežo ter spoznavajo trg dela.

Kompetence, ki jih pridobijo mladi

Izr. prof. dr. Andrej Kohont je spregovoril o razvoju kompetenc mladih s študentskim delom. V sodelovanju z Markom Ruperčičem in Janjo Hren Topole, mag. je med drugim raziskal katere kompetence razvijajo študentje s študentskim delom in kakšen je prispevek študentskega dela k razvoju kompetenc.

Rezultati so pokazali, da študentje s študentskim delom razvijajo predvsem mehke veščine, kot so timsko delo, prilagodljivost, ustna komunikacija in naravnanost k strankam. Te kompetence so ključne za uspešno vključevanje na trg dela, saj delodajalci dajejo prednost praktičnemu izobraževanju in od diplomantov pričakujejo višje razvite kompetence kot pri študentih. Proces razvoja kompetenc v času terciarnega izobraževanja je celosten most med študijskim procesom, obštudijskimi dejavnostmi, praktičnim usposabljanjem in študentskim delom.

“Ključno je, da gradimo na praktičnem usposabljanju in da sodelujemo z delodajalci in da se gradi dolgoročne odnose” je poudaril Kohont.

Značilnosti študentskega dela v Sloveniji

Prof. dr. Tjaša Redek, je predstavila raziskavo o značilnostih študentskega dela v Sloveniji (kjer je sodelovala z dr. prof. Dašo Farčnik), s posebnim poudarkom na njegovem vplivu na zaposljivost mladih po zaključku študija. Izpostavila je, da študentsko delo mladim omogoča finančno neodvisnost in pomoč pri pokrivanju življenjskih stroškov, hkrati pa povečuje njihovo konkurenčnost na trgu dela. Povedala je tudi, da študentje pogosto iščejo študentsko delo zaradi osebnega zadovoljstva, samouresničitve in prilagodljivosti, ki jo ponujajo tovrstna delovna mesta.

Izsledki raziskave so pokazali, da študentsko delo pozitivno vpliva na verjetnost zaposlitve eno leto po zaključku študija. “Praktične izkušnje pridobljene med študijem so koristen most med teoretičnim znanjem in zahtevami trga dela,” je poudarila dr. Redek. Vendar pa raziskava kaže, da je vpliv študentskega dela na dolgoročno zaposljivost manj jasen in je odvisen od več dejavnikov ter, da študentsko delo po formalnem zaključku študija kaže negativen vpliv na zaposljivost – nadomeščanje redne zaposlitve.

Izzivi in prihodnost študentskega dela

Na okrogli mizi o študentskem delu so se strokovnjaki strinjali, da študentsko delo predstavlja pomemben korak v razvoju mladih, saj jim omogoča pridobivanje dragocenih izkušenj, kot so odgovornost in mehke veščine, ki so ključne za njihovo prihodnost. V Sloveniji se mladi še vedno večinoma zaposlujejo preko študentskih servisov (najpogosteje v gostinstvu in trgovinah), vendar vse pogosteje posegajo tudi po novih oblikah dela, kot so sodelovanja v kriptovalutah. Vendar pa je kljub rastoči želji po fleksibilnosti le 16 % mladih zadovoljnih z njo, kar kaže na to, da obstaja še veliko prostora za izboljšanje. Nova generacija mladih si želi večje svobode, vendar hkrati tudi podpore, hitro odzivnost delodajalcev in smiselnih priložnosti, ki bodo pripomogle k njihovemu kariernemu razvoju.

Poleg tega so se udeleženci okrogle mize osredotočili tudi na demografske izzive, ki čakajo Slovenijo. Država se sooča s staranjem prebivalstva in negativnim naravnim prirastom, kar bo v prihodnosti povečalo pritisk na pokojninski sistem. Za zagotavljanje trajnostnih rešitev bo nujno sodelovanje med generacijami in večja prilagodljivost delovnega okolja. Kljub tem izzivom pa je študentsko delo še vedno ključnega pomena za dolgoročno vzdržnost sistema in za mlade, ki s tem pridobivajo dragocene izkušnje, ki jim lahko pomagajo pri nadaljnji karieri.

Na okrogli mizi so sodelovali mag. Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije, dr. Aleksander Zadel, spec. klinične psihologije, direktor Inštituta za osebni razvoj C. A. R., mag. Mateja Tišler, direktorica upravljanja s kadri, Ljubljanske mlekarne, d.o.o., Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Lana Rakovec, študentka IMB Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, moderirala pa je izr. prof. dr. Valentina Franca, Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani.