Krmarjenje po družbenih omrežjih
5. 2. 2025
Družbena omrežja nam omogočajo marsikaj. Med drugim lahko z njimi hitro navezujemo in ohranjamo stike, se izražamo, zapolnjujemo misli ob dolgočasju, dobimo veliko podatkov o dogajanju v svetu, prinašajo pa nam tudi takojšnje pozitivne povratne informacije (všečki, delitve …). Z vsem, kar nam omogočajo, izpolnjujejo marsikatero našo potrebo in tudi zaradi tega za večino pomenijo nepogrešljiv del vsakdana.
Toda družbena omrežja skrivajo tudi veliko čeri, ki jih moramo ozavestiti, da se jim lahko s premišljenim krmarjenjem izognemo.
Zakaj (predvsem mladi) tako radi veslamo po družbenih omrežjih? | Kje pa se skrivajo čeri? |
Takojšnja povezanost, komuniciranje brez fizičnih ovir, zaradi česar mladi lažje razvijajo in ohranjajo prijateljstva. | Zmanjšana motivacija in pripravljenost za aktivnosti zunaj digitalnega okolja, kjer je potrebno več kompromisov in prilagoditev. Slabšanje socialnih kompetenc zaradi zmanjšanja nabiranja izkušenj vzpostavljanja odnosov v realnem svetu, kar vodi v socialno frustracijo. Manjkajo dodatne dimenzije pogovora (obrazna in telesna mimika, ton glasu, itd.), kar privede do slabšega razumevanja drugega in negativnih čustev. Ta lahkotnost pogosto zamenja resnične stike, vodi do občutka osamljenosti, ki ga želimo nadomestiti s hitrim sporočanjem in pričakovanjem povratnih informacij. Tako gre za pretirano komunikacijo, ki je površinska, brez vsebine, kar predstavlja beg od osamljenosti in željo po nenehnem stiku. |
Občutek potrditve, vrednosti in sprejetosti (všečki, deljenje, pozitivni komentarji, število sledilcev). | Vedno večja želja, da bi za vsako ceno opozorili nase – oblikovanje spektakularnih in ideliziranih podob sebe. Pritiski po perfekcionizmu in negativni komentarji lahko vodijo v anksioznost in depresijo. |
Možnost svobodnega izražanja lastne identitete, interesov, vrednot ter oblikovanja svoje podobe. | Briše se meja med zasebnim in javnim, kar okrni notranje neravnovesje. Vloge, ki jih predstavljamo na družbenih omrežjih nam lahko postanejo ljubše kot vloge, ki jih imamo v resničnem življenju. |
Spremljanje ljudi (vplivnežev), ki so mladim zanimivi in so jim s svojim življenjskim stilom in vrednotami za zgled. | Lažne predstave vplivnežev. Mnogi vplivneži ne predstavljajo najboljših vzornikov, saj promovirajo nerealne standarde lepote, materializem, površinske vrednote, kar lahko negativno vpliva na samopodobo in vrednote mladih. Vplivneži lahko spodbujajo nezdrave življenjske sloge (pitje in kajenje, pretirana skrb za vnos količine hrane …), tvegana vedenja (spolnost …) ali pomanjkanje empatije. |
Spremljanje dogajanja po svetu – novice, trendi … | Možnost manipulacije z besedami in slikami, lažne novice. Nenehna izpostavljenost nasilju na spletu, ki postane nekaj vsakdanjega in samoumevnega. |
Nekaj nasvetov za zdravo krmarjenje po družbenih omrežjih:
- Postavi si meje pri uporabi telefona.
- Ne pusti, da stiki na družbenih omrežjih nadomestijo stike v resničnem življenju – namesto eseja na Messengerju raje povabi prijatelja na čaj in čvek v živo.
- Izgrajuj pozitivno samopodobo tako, da sam pri sebi spoznavaš pozitivne kvalitete, neodvisno od zunanje potrditve. Ceni svoja prizadevanja in dosežke v resničnem svetu.
- Kritično presojaj informacije na družbenih omrežjih: medijska pismenost nam pomaga prepoznavati manipulativne vsebine in oblikovati svoje mnenje.
- Čim več pristnih odnosov in aktivnosti v naravi, ki nudijo priložnost za odklop od digitalnega sveta!
Družbena omrežja naj nas mrežijo, ne omrežijo!
Vir: Mehle, M., & Mrak Merhar, I. (ur.). (2024). Vzgoja za odnose: Priročnik za skavtske voditelje. Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Dostopno na povezavi.
Ilustraciji: Viktor Höchtl