Društvo Škuc vabi na dogodek Pogovori v hiši Karlstein »Včasih veš, nekje je zapuščenost«, ki bo potekal 13. 1. 2025 ob 19.00 v Galeriji Škuc.

Cena vstopnice je 10 €, študentska oz. dijaška vstopnina znaša 7 €.

»V procesu smo raziskovali relacijski prostor odnosov za uprizarjanje zahtevnih čustvenih stanj. Nekaj zelo lepega, močnega in transformativnega je v tem, ko se uzremo v bolečini. Strahu. Jezi. Žalosti. Upanju. Stik s temi globokimi čutenji nosi posebno avro lepote in mehkobe. Ranljivosti in dostopnosti. Te ptice, ki si jih delimo, smo želeli uzreti s sočutjem in jih preliti v format uprizoritve, kjer jih lahko začutimo ne samo na kognitivni, temveč na globoko telesni, psiho-organski ravni,«

je skupinski proces predstavila režiserka Saška Rakef.

Skladateljici pri projektu sta bili Ingrid Mačus in Bojana Šaljić Podešva. Slednja je dejala:

»Menim, da je izmed vseh mojih sodelovanj s Saško Rakef pri tem delu uspel najgloblji spoj vseh izraznih sredstev, vseh vstopajočih umetniških intenc. Forma je zato samosvoja, je homogena zlitina energije zvočnih plasti, ki se pretakajo skozi zvočnike in kovinske plošče, besednih pomenov in igre oziroma giba; lahko bi rekli, da prostor transformirajo enovite, pulzirajoče skulpture iz zvoka in telesa.«

In po besedah Ingrid Mačus je »raziskovanje zvočne razsežnosti besedila odpiralo možnost za stik z globljimi plastmi sedimentiranih zaznamujočih življenjskih izkušenj, kar se je med projektom utelesilo kot organski dialog med pomenom in občutkom. Razvejana zvočno-poetične slika se ponekod razrašča v večplastnost ritualnih ponavljanj, ponekod pa se izčisti v prosojne linearnosti.«

Igralka Mojka Končar pa je izkušnjo strnila z besedami:

»Ustvarjalni proces Pogovorov v hiši Karlstein bi najbolje povzela kar z Bertinimi besedami: ‘To je obračun s seboj in pogovor med vsemi mrtvimi, z vsemi pozabljenimi, z vsemi zavrženimi. To je srečanje s samim seboj, preden odideš. Kam? Saj ne vemo.’ To je zame odsev v zrcalu, je blazni ples, je trganje ptičjega krila na hrbtu, ki zaplapola okrog pasu slehernice in vseh njenih predic. Je molitev, ki ne čaka na boga, ker nas je že davno zapustil, in je bolečina, ki nas oblikuje, da iz rane poženejo nove begonije. Zdi se, da sta Jozefina I in Jozefina II postali zvočna kompozicija in beseda, ali pa beseda in glasba, petje in gib, ki se tako prepletata, da sta pravzaprav eno. To pa je mogoče zaradi tesnega sodelovanja z zvočnimi mojstricami, ki so me obdajale v tem procesu, da smo lahko ustvarile tak preplet naših izraznih poti v tej prvi in ‘zadnji uri Jozefine’, kot je rekla Berta, ki zato postane tudi moja, njena, naša in srčno upam, da tudi vaša.«

Oblikovanje zvoka podpisuje Urban Gruden, vizualno podobo Lucija Zucchiati, oblikovanje svetlobe Domen Lušin, neposredni prenos Matjaž Miklič. Dramaturginja pri projektu je bila Vilma Štritof, lektorica Mateja Juričan. Izdelava kostuma Nika Dolgan. Pogovori v Hiši Karlstein so nastali v koprodukciji 3. programa Radia Slovenija – programa ARS in ŠKUC gledališča.

Več informacij je na voljo tukaj.

Foto: Mojca Gorjan