Četudi mladi pomagajo z iskreno željo, se včasih zavedajo, da je njihova pripravljenost pogosto posledica nečesa globljega …

Dobrodelnost in prostovoljstvo sta tudi med mlajšimi generacijami globoko zakoreninjeni vrednoti, čeprav to morda na prvi pogled ni tako vidno in očitno. Mladi namreč v Sloveniji radi pomagajo, bodisi s sodelovanjem v lokalnih akcijah, organiziranjem zbiranja sredstev za pomoč potrebnim ali preprosto z majhnimi gestami solidarnosti v svoji okolici.

A četudi to delajo z iskreno željo pomagati, se s svojim kritičnim in jasnim pogledom na svet včasih zavedajo, da je njihova pripravljenost pogosto posledica sistemskih vrzeli, ki bi jih morale zapolniti država in ustrezne institucije.

»Vedno sem rada prostovoljka. Občutek, da lahko nekomu olajšaš življenje, je neprecenljiv,« pove Ana, 24-letna študentka iz Ljubljane, ki redno sodeluje pri razdeljevanju hrane in drugih potrebščin na eni od Karitasovih točk. »Včasih pomislim, ali res mora biti tako. Zakaj mora toliko ljudi iskati pomoč v dobrodelnih organizacijah, namesto da bi država poskrbela zanje?«

Anina iskrena vprašanja odražajo tisto, o čemer mladi kljub temu, da so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč in nekomu v svoji okolici olajšati življenje ter mu na usta naslikati nasmeh, nekje v ozadju vseeno razmišljajo. Med prostovoljnimi aktivnostmi se srečujejo z zgodbami ljudi, ki so jih življenjske razmere potisnile na rob, in vse pogosteje opažajo, da njihove stiske ne bi smele biti reševane le s solidarnostjo posameznikov.

Dobrodelnost kot socialni korektiv

Mladi opažajo, da prostovoljstvo in dobrodelnost, h kateri se običajno poziva predvsem v decembrskem času, pogosto služi kot nekakšen obliž na globlje družbene rane. V Sloveniji je kar nekaj organizacij, ki skrbijo za socialno ogrožene, a težava je v tem, da njihovo delo v veliki meri temelji na donacijah in prostovoljcih, medtem ko državni mehanizmi ne zadostujejo.

Miha, 23-letni študent iz Maribora, ki sodeluje pri projektih pomoči starejšim, to ponazori s svojo izkušnjo. »Ko obiščem starejšo gospo, ki si ne more privoščiti niti osnovnih potrebščin, me stisne pri srcu. Vesel sem, da lahko pomagam, vendar to ne bi smela biti naloga nas prostovoljcev. Tu odpove socialni sistem,« pravi z grenkim nasmehom.

Tudi Klemen, 21-letni aktivist iz mladinskega kluba, deli podoben pogled. »Seveda sem ponosen, ko organiziramo zbiralno akcijo za otroke iz socialno ogroženih družin. A me hkrati razjezi, da so te družine prepuščene na milost in nemilost dobrodelnim pobudam.«

Kljub kritikam mladi ne odnehajo

Kljub temu mladi ne izgubijo motivacije za pomoč, se pa zavedajo, da je tisto, kar bi bilo v resnici potrebno, mogoče le na mnogo višjem, sistemskem nivoju. Kar pa bo morda, ko generacije pronicljivih mladih postopoma prodirajo na trg dela ter se počasi vzpenjajo tudi na vodilna mesta, nekoč le mogoče.

Zaenkrat so energija, ustvarjalnost in vztrajnost mladih na področju dobrodelnosti in prostovoljstva nalezljivi. So namreč pobudniki in organizatorji številnih aktivnosti in pobud, kot so dobrodelni koncerti, tekaške prireditve in prodaja domačih izdelkov, kjer zbrana sredstva namenijo pomoči potrebnim.

Lana, 22-letna grafična oblikovalka, opisuje svojo izkušnjo: »Skupaj s prijatelji smo organizirali razstavo ilustracij, izkupiček pa namenili lokalnemu zavetišču za živali. Bilo je neverjetno videti, koliko ljudi je pripravljeno prispevati če imaš dobro idejo.«

Tudi Nina, 29-letna medicinska sestra, pogosto pomaga v svojem kraju: »Ko sem videla, kako so se sosedje združili, da so pomagali družini, ki je izgubila streho nad glavo, sem se zavedla, da prostovoljstvo ni samo pomoč. Gre za to, da se spomnimo, da smo ljudje.«

Prostovoljstvo kot oblika izobraževanja

Za mnoge mlade je prostovoljstvo tudi priložnost za osebnostno rast. Učijo se empatije, organizacijskih sposobnosti in sodelovanja. »Nikoli si nisem mislila, da bom s prostovoljstvom toliko pridobila. Spoznala sem, kako pomembno je sodelovanje in kako lahko vsak od nas prispeva k boljšemu svetu,« priznava Tjaša, ki je sodelovala pri pomoči beguncem.

To jih nauči pomembnih lekcij o družbi in življenju. Prepoznajo, da dobrodelnost ne bi smela biti zgolj sredstvo za preživetje ljudi, ampak tudi izraz »presežka človeškosti«, ko so osnovne potrebe že zagotovljene.

Klic k spremembam

Mladi torej ne zavračajo dobrodelnosti, vendar si želijo, da bi bila ta bolj uravnotežena z odgovornostjo države. »Pomagati je plemenito, a ne sme postati izgovor za neukrepanje države,« povzame Klemen. Dodaja, da bi morali državni organi tesneje sodelovati z dobrodelnimi organizacijami in prostovoljci, da bi skupaj ustvarili trajne rešitve.

Njihov glas je jasen: dobrodelnost naj ostane izraz solidarnosti, ne pa sistemska rešitev za pomanjkljivosti države.