Študentsko delo je lahko pomemben vir prihodkov za študente in tudi za marsikaterega dijaka; z začetkom pandemije Covid-19 in strogega zaprtja države jih je posledično mnogo ostalo brez prihodkov, saj jim je bilo opravljanje študentskega dela onemogočeno. Tako je bilo v letu 2020 opravljenih le 31.016.367 delovnih ur študentskega dela, kar je kar 29,28 % manj kot v letu 2019. Kljub velikemu številu okužb pa je s ponovnim odprtjem javnega življenja in gospodarstva tudi opravljanje študentskega dela doživelo ponoven zagon.

Prav tako kot za redno zaposlene za študentsko delo velja PCT pogoj, podjetja pa morajo dijakom in študentom, ki pri njih opravljajo delo, zagotoviti brezplačno testiranje.

Novost na področju študentskega dela v letu 2022 je tudi višina minimalne urne postavke. Skupaj s povišanjem minimalne plače se je zvišala tudi najnižja bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov. Po novem ta znaša 6,17 evra, veljati pa bo začela po dnevu objave (12. 1. 2022) v Uradnem listu Republike Slovenije.  Neto plačo si lahko izračunate s pomočjo spletnega kalkulatorja.

Za tiste, ki študentsko delo šele začenjate, pa sledi nekaj informacij o naravi študentskega dela.

Začasno in občasno delo študentov in dijakov lahko opravljajo osebe s statusom dijaka, ki so že dopolnile 15 let, osebe s statusom študenta in osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja. Poleg njih lahko tako delo opravljajo tudi osebe, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini, kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole, in študenti tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.

Oseba, ki želi opravljati tovrstno delo, se mora včlaniti v enega od študentskih servisov in za delo pridobiti študentsko napotnico. Pomembna razlika med študentskim delom in redno zaposlitvijo je, da se študentsko delo opravlja samo občasno in začasno in ne nepretrgoma. Delodajalec mora študentu oziroma dijaku zagotoviti pravico do plačanega odmora v trajanju 30 minut v primeru, da ta dela za polni delovni čas. Zagotoviti mu mora tudi pravico do dnevnega počitka, ki mora trajati najmanj 12 ur, v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa pa 11 ur. V obdobju dela sedmih zaporednih dni pa ima študent pravico do 24-urnega neprekinjenega počitka. Delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden, delovni dan pa lahko traja največ 10 ur. Delodajalca ne zavezujejo pravila o nadomestilu za bolniško odsotnost, plačanem dopustu in regresu, določbe o odpovednem roku in povračilu stroškov prevoza ter malice.

Priporočljivo je, da se študent oziroma dijak, že pred začetkom dela z delodajalcem natančno dogovori o urni postavki, roku plačila, obsegu in trajanju dela in morebitnih dodatnih zahtevah oziroma formalnostih. V primeru, da delodajalec ne izpolnjuje dogovora, sklenjenega pred začetkom dela, oz. krši pravice, se študenti oziroma dijaki lahko obrnejo na študentski servis, ki opozori delodajalca na izpolnjevanje obveznosti ter v sporu deluje kot mediator.