Sva Petar in Veljko, prostovoljca, ki prihajava iz Bosne in Hercegovine ter Srbije, v Slovenijo pa sva prišla v okviru projekta evropske solidarnostne enote (ESE). Najina gostiteljska organizacija je Pekarna Magdalenske Mreže iz mesta Maribor, kjer bova preživela nadaljnjih deset mesecev.

V okviru programa ESC sva imela priložnost pet dni preživeti v Termah Čatež, kjer je bilo organizirano usposabljanje za prostovoljce. Tako sva se iz Maribora z vlakom pripeljala do Zidanega Mosta, tam pa sva nameravala prestopiti na vlak za Brežice, slovensko mesto blizu Čateža. Ker je imel naš vlak zamudo, tistega drugega vlaka do Brežic žal nisva ujela, sva pa imela zato priložnost spoznati še eno skupino prostovoljcev, ki je pripotovala iz Celja. Čeprav jih nisva še nikoli videla, sva – zanimivo – zlahka prepoznala, da so tudi oni namenjeni v Čatež, saj so imeli identično energijo kot midva. In čeprav smo se komaj spoznali, so se med nami že na začetku spletle prav (p)osebne vezi.

Naposled smo okrog 14. ure vsi skupaj le prispeli v Terme Čatež, kjer smo se pridružili še drugim skupinam prostovoljcev.

Skupaj nas je bilo 40, zato so nas razdelili v dve skupini, po srečnem naključju pa sva bila oba uvrščena v isto ekipo. Prvi dan smo imeli delavnice, v okviru katerih smo najprej predstavili sami sebe in naše gostiteljske organizacije, nato pa je napočil čas za medsebojno spoznavanje. Uživali smo v druženju med neskončnimi hodniki hotela Terme Čatež in se namakali v bazenih s termalno vodo. Celoten hotelski kompleks nama je pustil izjemno prijeten vtis, prav tako pa je bila odlična tudi hrana, saj sva uživala prav v vsakem grižljaju.

Drugi in tretji dan smo dobili priložnost, da ustvarimo čisto svoj projekt, pri čemer smo lahko izbirali med različnimi temami. Našo ekipo je pritegnila tematika digitalizacije in tako smo v le 24 urah uspešno razvili prototip spletne platforme, ki sliši na ime “SloPo”, prikazuje pa različne zanimive prostovoljske projekte v Sloveniji. Našo ekipo so sestavljali Tamara (Črna gora), Jan (Italija), Markus (Nemčija), Petar (Bosna in Hercegovina) in Veljko (Srbija).

Želela bi izpostaviti tudi to, da so bile delavnice, ki so jih organizirali naši koordinatorji Hank, Barbara in Lea, res vrhunske. Po najini oceni 10/10! Naučili smo se veliko o Sloveniji, spoznali marsikaj o drugih prostovoljcih, odpirali teme solidarnosti in se pogovarjali še o marsičem drugem. Najbolj pomembno pa se nama zdi, da smo imeli prostovoljci priložnost spoznati tudi samega sebe – in to bolj kot kadarkoli prej! Po celodnevnih delavnicah smo se družili z zdaj že dobrimi prijatelji iz vse Evrope.

Zadnji dan smo imeli zaključno evalvacijo, kjer smo se pogovarjali o naši dosedanji poti: o tem, kako jo lahko izboljšamo in kako ostati povezani tudi v prihodnjih mesecih in letih. Po našem zadnjem kosilu smo vsi skupaj odšli na železniško postajo, da bi ujeli vlak do naših novih domov, ki so nam jih priskrbele naše gostiteljske organizacije.

Teh pet dni je bilo za naju zelo prijetna izkušnja, ki sva jo doživela kot nekakšen mehurček, poln pozitivne energije, dobrih vibracij, novega znanja, medsebojnega razumevanja in seveda tudi naravne termalne vode. Če to še vedno bereš in ti je ta najina zgodba všeč, potem ti svetujeva, da tudi ti zavihaš rokave: poišči kakšen projekt, ki te navda z navdušenjem in s strastjo ter ga naposled tudi … uresniči! Izstopi iz cone udobja, razišči svet, daj si izkušnjo spoznavanja novih ljudi in različnih kultur ter končno … spoznaj tudi samega sebe.