V zadnjih letih se med mladimi v Sloveniji širi val podjetniškega navdušenja. Biti »sam svoj šef« namreč zveni privlačno … A kaj v resnici menijo mladi?

Svoboda pri odločanju, možnost ustvarjanja lastne prihodnosti in celo finančna neodvisnost … Biti samostojni podjetnik in s tem »sam svoj šef«, se zdi privlačna ideja. Ta miselnost, združena z ugodnostmi, ki jih država ponuja v prvih letih samostojnega podjetništva, kot so nižji prispevki za socialno varnost, vodi mnoge mlade na pot samozaposlitve. A ta pot je vse prej kot lahka.

Razcvet podjetniškega duha

Naraščajoče zanimanje za podjetništvo med mladimi krepijo tako trendi na družbenih omrežjih, kjer lahko mladi opazujejo posameznike, ki s t. i. »obstranskimi deli« (ang. side hustles) bogatijo in uživajo v skorajda luksuznem življenjskem slogu. Podobnim zgodbam lahko prisluhnejo tudi v domačem okolju, slednje pa navsezadnje spodbuja tudi šolski prostor, ki pogosto organizira okrogle mize s start-upovci, mladimi podjetniki, uspešnimi gospodarstveniki …

Prednosti in pasti

Že res, da samostojna podjetniška pot prinaša številne prednosti in odkriva nova karierna obzorja, a s seboj prinaša številne težave in pasti. Kako na podjetništvo gledajo mladi?

Prednost tega, da si »sam svoj šef«, s svojo izkušnjo potrdi tudi Mateja, lastnica majhnega spletnega butika, ki pravi, da je odločitev za lastno podjetje sprejela zaradi želje po neodvisnosti. »Nikoli si nisem predstavljala, da bom delala od devetih do petih. Svoj urnik si lahko prilagodim, kar je neprecenljivo,« pravi Mateja. »A prva leta so bila težka. Ugodnosti za prispevke so pomagale, a nisem vedela, koliko časa in denarja zahteva zagon podjetja.«

Kljub temu, da mnogi mladi podjetniki uživajo v kreativni svobodi, se pogosto soočajo z nepredvidljivimi izzivi. Jan, 24-letni programer, ki dela v razvijanju aplikacij. »Vedno imaš občutek, da moraš biti na voljo – strankam, investitorjem, celo ekipi. Na začetku sem spal le nekaj ur na noč, saj sem hkrati razvijal aplikacijo in iskal investitorje,« pripoveduje.

Podjetništvo zahteva tudi širok spekter veščin, od vodenja financ do trženja. Mnogi mladi nimajo potrebnega znanja, kar vodi v napake. »Če bi mi kdo prej povedal, kako pomembno je dobro načrtovanje in poznavanje zakonodaje, bi si prihranil veliko težav,« dodaja Jan.

Pa mladi, ki so še v šolskih klopeh in se od daleč spogledujejo s trgom dela?

»Želim ustvariti nekaj svojega«

Ajda, 17-letna gimnazijka, ima že zelo jasen načrt. »Rada bi odprla svoj studio za ilustracije. Že zdaj rišem po naročilu, a težko vse uskladim s šolo. Všeč mi je ideja, da bi lahko sama odločala, kaj in kdaj bom delala. Pravijo, da je podjetništvo tvegano, ampak če ne poskusiš, ne moreš uspeti,« razmišlja Ajda, ki sanja o tem, da bi svoje ilustracije nekega dne videla na naslovnicah knjig ali v trgovinah.

Podobno razmišlja Marko, 22-letni študent računalništva, ki že razvija svojo aplikacijo. »Vidim priložnost v tehnologiji. Moj mentor mi je povedal, da so najuspešnejši tisti, ki začnejo mladi in izkoristijo svoja znanja. Seveda pa ni vse tako enostavno, kot se sliši.«

»Preveč tveganja, premalo varnosti«

A niso vsi mladi prepričani, da je podjetništvo prava izbira. Sara, 18-letna dijakinja ekonomske šole, pravi, da ji je varnost redne zaposlitve veliko bolj pomembna. »Ko poslušam zgodbe o tem, kako nekateri podjetniki na začetku komaj preživijo, se vprašam, ali je to res vredno vsega truda. Hočem stabilnost in redno plačo. Podjetništvo je zame preveč stresno,« odkrito pove, čeprav v podjetniških izzivih v šoli trenutno uživa – ve pa, da je realno stanje precej drugačno.

Tudi Nejc, 21-letni študent strojništva, dvomi o tem, da bi se kdaj podal na podjetniško pot. »Rad bi se zaposlil v večjem podjetju, kjer so procesi že urejeni in kjer se lahko osredotočim na svoje delo. Mislim, da podjetništvo ni za vsakogar – zahteva ogromno energije, prilagodljivosti in tveganja. Jaz tega preprosto nimam v sebi,« pravi.

O podjetništvu premalo vemo

Mnogi mladi priznavajo, da o podjetništvu nimajo dovolj informacij. »V šoli nas o tem ne učijo. Skoraj ničesar ne vemo o ekonomiji, osebnih financah, podjetništvu … Menim, da so to nadvse uporabna znanja, ki bi nam jih lahko v času šolanja vsekakor podali,« pravi Nina, 19-letna študentka poslovne ekonomije, ki se s temi področji srečuje komaj sedaj, na fakulteti.

»Če bi nas že v osnovni in srednji šoli bolj povezovali z uspešnimi podjetniki ali nas peljali na kakšne delavnice, bi morda lažje razumeli, kaj podjetništvo dejansko pomeni.«

Prav zato so številni mladi, ki se odločajo za podjetništvo, odvisni od lastne motivacije in podpore izven šolskega sistema. Nekatere navdihujejo starši. »Moj oče je obrtnik in od njega sem se naučil, da je biti sam svoj šef težko, ampak človeka tudi nagradi. Pomembno je, da imaš jasno vizijo,« pravi Jaka, 20-letni študent arhitekture, ki sanja o lastnem oblikovalskem studiu.

Pasti in priložnosti

Čeprav mladi z navdušenjem razmišljajo o podjetništvu, se mnogi zavedajo tudi pasti. »Veliko govorimo o uspehih, a malo o neuspehih,« opozarja Matic, 23-letni študent informatike, ki je bil pred letom dni prisiljen zapreti svoj startup. »Brez dobre ekipe in finančne podpore je zelo težko. Prehitro sem skočil v nekaj, česar nisem dobro razumel.«

Generacija, ki spreminja prihodnost?

Mladi podjetniki v Sloveniji so brez dvoma pogumni in inovativni in jih je, kot razberemo, čedalje več. Čeprav jih na poti čakajo številne ovire, predstavljajo ključno gonilo prihodnjega razvoja gospodarstva. Po drugi strani pa je jasno, da na trg dela stopajo pronicljive generacije, ki se zelo jasno zavedajo tako plusov kot minusov.

A vprašanje ostaja: ali bomo uspeli ustvariti okolje, ki mladim ne bo omogočilo le zagona, temveč tudi dolgoročni uspeh? In pa – bomo uspeli bodočim generacijam ustvariti jasno sliko podjetništva, ki ne bo takšna, kot jo morda slikajo izjemne zgodbe na družbenih omrežjih?