Oktober je tukaj in z njim prihaja nov intervju, tokrat z Domnom Kraljem, psihologom in svetovalcem v programu To sem jaz, kjer mladim pomaga pri soočanju z duševnimi stiskami. V tokratnem intervjuju smo se z njim pogovarjali o začetku šolskega leta, stresu, s katerim se mladi srečujejo, ter vplivu družbenih omrežij na duševno zdravje. “Pomembna lekcija, ki sem se jo naučil, je ta, da lahko duševne stiske s trudom in podporo premagamo in sledimo svojim ciljem,” nam zaupa Domen, ki skozi svoje delo pomaga mladim prebroditi izzive sodobnega sveta. Dotaknili smo se tudi vprašanja anonimnosti pri iskanju pomoči ter izzivov, ki jih mladim prinašajo šola in družbeni pritiski. Mladim polaga na srce: »Ni pomembno, kako močno pademo, ampak kako se poberemo!«

Kaj vas je navdihnilo, da ste se odločili za študij psihologije in postali psiholog?

Velikokrat slišimo, da se za študij psihologije odločijo tisti, ki imajo močno željo pomagati drugim, ali pa tisti, ki so sami doživeli duševne stiske. V mojem primeru je bila odločitev kombinacija obeh. Že od mladih nog sem z veseljem pomagal drugim in se rad pogovarjal o različnih življenjskih temah. Hkrati pa sem se tudi sam v času odraščanja soočal z duševnimi stiskami, predvsem z anksioznostjo, ki me je pogosto omejevala in mi preprečevala, da bi počel stvari, ki sem si jih želel. Študij psihologije je bil prvi korak pri soočanju z anksioznostjo ter z vsemi prepričanji in dvomi o sebi. Da sem anksioznost začel uspešno obvladovati, pa je trajalo še nekaj let po koncu študija. Pomembna lekcija, ki sem se jo naučil, je ta, da lahko duševne stiske s trudom in podporo premagamo in sledimo svojim ciljem.

Šolsko leto se je ravnokar začelo, kar je za mnoge mlade lahko stresno obdobje. Kaj svetujete dijakom in študentom, ki se soočajo s strahom pred novimi obveznostmi in izzivi?

Strah pogostokrat opredeljujemo kot neprijetno čustvo, ki bi se ga radi znebili. V resnici pa ima tudi strah svojo funkcijo. V preteklosti nam je strah omogočal, da smo se borili ali zbežali z nevarne situacije (npr. pred nevarno živaljo). Strah je omogočal aktivacijo telesa in nam je pomagal preživeti. Podobno je tudi sedaj, torej nas varuje, ko smo soočeni z resnično nevarnostjo in je zato za nas v pravi meri koristen. Lahko pa postane problematičen, kadar se sproži v situacijah, ki ne predstavljajo resnične nevarnosti, kadar ga doživljamo pogosto in intenzivno ali nam preprečuje, da bi počeli pomembne stvari v življenju (npr. se ne družimo z ostalimi, ne hodimo v šolo, ne gremo na zmenek idr.).

Začetek šolskega leta zagotovo predstavlja prelomnico, saj prinaša nove obveznosti, odgovornosti in izzive. Če ta za nas predstavlja velik stres oziroma ob tem čutimo velik strah, lahko odreagiramo z izogibanjem določenim ljudem, situacijam ali okoliščinam. Poleg tega pa se lahko pojavijo tudi negativne misli oziroma skrbi, kot so: »Kaj če mi ne bo šlo na testu?«; »Kako me bodo sprejeli drugi?«; »Nisem dovolj dober.« idr. Izogibanje je dolgoročno neučinkovita in nekoristna strategija, še posebej kadar se izogibamo na podlagi naših nepreverjenih skrbi. Učinkovitejša strategija je, da se vseeno poskusimo izpostaviti stresnim situacijam in s tem preveriti oz. izzvati resničnost naših skrbi. Pogostokrat lahko ugotovimo, da se naše negativne misli, zaradi katerih doživljamo občutke strahu, ne uresničijo in da imamo v resničnem življenju ustrezne veščine za reševanje šolskih/študijskih obveznosti. Tisti, ki bi morda želeli vedeti več o obvladovanju stisk in strahov, predlagam da si pogledajo priročnik, ki je nastal v okviru programa #Tosemjaz »Kaj lahko naredim, da mi bo lažje«, ki je brezplačno dostopen tu.

Delate kot psiholog na programu To sem jaz, kjer svetujete mladim. Program To sem jaz omogoča mladim, da anonimno poiščejo nasvet. Kako pogosto mladi pri vas iščejo pomoč zaradi težav, povezanih s stresom in pritiski v šoli? Kako pomembna je anonimnost pri iskanju pomoči pri težavah z duševnim zdravjem?

V največji mladinski spletni svetovalnici To sem jaz, podatki iz leta 2023 kažejo, da mladi največ vprašanj zastavijo o vsebinah duševnega zdravja (24,1 %). V primerjavi z desetletjem nazaj, ko so prevladovala vprašanja o telesu in telesnem zdravju, se mladi vse pogosteje sprašujejo o svojem notranjem doživljanju, svojih občutkih in stiskah. Opažamo tudi vse večje število najtežjih vprašanj, med katerimi so v zadnjih letih v ospredju predvsem anksioznost, depresija, medvrstniško nasilje, samomorilnost in samopoškodovanje.

V lanskem letu je bilo vprašanj o težavah, povezanih s šolo, dobrih 10%. Tovrstna vprašanja mladi zastavljajo predvsem ob večjih prelomnicah v šolskem letu, kot je začetek ocenjevalnega obdobja, zaključek šole, matura itd. Anonimnost igra ključno vlogo pri iskanju pomoči pri težavah z duševnim zdravjem, še posebej med mladimi. Pogosto so ljudje, ki se soočajo z duševnimi stiskami, zaskrbljeni, da bodo stigmatizirani ali obsojani, če bodo razkrili svoje težave, pri mladih pa je velikokrat prisotna tudi skrb, da bodo o njihovih stiskah izvedeli starši. Prav zaradi tega je zagotavljanje anonimnosti izjemno pomembno, saj mladim omogoča, da brez strahu poiščejo pomoč in spregovorijo o svojih stiskah. V spletni svetovalnici To sem jaz je anonimnost ena od prioritet, ki jo zagotavljamo ter s tem omogočamo, da mladi brez skrbi pišejo o svojih stiskah.

Kakšen vpliv imajo družbena omrežja in spletni svet na duševno zdravje mladih? Se pogosto srečujete s težavami, ki jih povzročajo socialni mediji?

V primerjavi z nekaj generacijami nazaj, današnji mladostniki v zahodnem svetu odraščajo v izrazito tekmovalni in individualni kulturi, ki daje poudarek osebnim uspehom in dosežkom. Tehnologije in socialna omrežja z objavami nerealističnih idealov in omogočanjem takojšnjih povratnih informacij ustvarjajo še večje zahteve in pričakovanja, kako naj bi živeli. To seveda vodi tudi v večje doživljanje stisk povezanih s spletnim okoljem, kar nakazujejo tudi podatki nedavne raziskave HBSC (Jeriček Klanšček in sodelavci, 2022), v kateri poročajo, da vsak enajsti mladostnik kaže prisotnost težav ali znakov problematične uporabe spletnih socialnih medijev. V spletni svetovalnici #Tosemjaz v zadnjih letih opažamo, da se pri mladih vse večji del njihovega socialnega življenja odvija na družbenih omrežjih in spletnih platformah. To vodi v povečano število vprašanj o težavah z odnosi na spletu in čustvene stiske, ki jih ob tem doživljajo.

Hate speech in spletno ustrahovanje (bullying) sta vse bolj pogosta med mladimi. Kako lahko mladi zaščitijo svojo samopodobo in duševno zdravje pred sovražnimi komentarji?

Drži. Splet zagotavlja visoko mero anonimnosti, ki omogoča, da včasih naredimo nekaj, česar drugače ne bi storili, olajša prenašanje krivde na druge in omogoča, da izražamo mnenje brez ‘filtrov’ ali premisleka, kako bo nek komentar vplival na drugo osebo. Potrebno se je zavedati, da vsako stvar, ki jo objavimo ali komentiramo na spletu, bere čisto pravi človek, ki se lahko zaradi naših komentarjev počuti neprijetno. Zaradi pomanjkanja regulacije in pravil v spletnem okolju je težko zagotoviti popolno varnost in zaščito pred sovražnimi komentarji. Vseeno pa lahko veliko storimo s tem, da ne pozabimo na nekatere osnove varne uporabe spleta: 1) Preden objavimo fotografijo, posnetek ali celo komentar, premislimo, če res želimo to vsebino imeti na spletu, vsem vidno in na očeh; 2) svoje telefonske številke, e-maila in drugih osebnih podatkov ne objavljajmo na spletu; 3)  kjer je mogoče, uporabljajmo vzdevke in ne pravih imen. 4) preverimo tudi nastavitve zasebnosti, ki jih ponujajo družbena omrežja. Verjetno ni potrebe, da naše fotografije ali objave vidi vsak posameznik, ki naključno naleti na naš profil, raje jih delimo samo s prijatelji; 5) svojih gesel ne zaupajmo nikomur. Prav tako aplikacij z gesli ne uporabljajmo na javno dostopnih digitalnih napravah (npr. v knjižnici ali šoli); 6) poskrbimo za svoj spletni ugled. Ko bomo čez nekaj let imeli svoj prvi razgovor za službo, verjetno ne bomo želeli, da potencialni delodajalec na spletu najde naše neprimerne fotografije.

Zaposlovanje je tema meseca na našem portalu. Kako lahko negotovost glede prihodnosti in iskanje zaposlitve vpliva na duševno zdravje mladih in kaj bi svetovali mladim na tem področju?

Skrbi v zvezi s prihodnostjo lahko pri mladih povzročijo dodaten stres, tesnobo in druge stiske. Prehod iz študija v svet dela pogosto zaznamujejo dvomi o lastnih sposobnostih, skrbi glede finančne stabilnosti in strah pred neuspehom. Te skrbi lahko vplivajo na povečan stres, tesnobo, izgubo motivacije in druge stiske. Na tem mestu bi želel poudariti, da so te negotovosti in skrbi normalen del procesa, ki se pojavljajo ob večjih spremembah v življenju. Ker prihodnosti ne moremo napovedati in posledično tudi naših skrbi ne moremo označiti za popolnoma resnične, je koristno, da se poskusimo osredotočati na sedanjost, v kateri živimo, ter si postavljati več manjših in dosegljivih ciljev. Pri tem ne pozabimo na svoje temelje – pomembno je razvijati in ohranjati dobre navade, kot so redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, dovolj spanja in iskanje podpore pri prijateljih in družini, kadar se znajdemo v stiski.

Kakšni so prvi znaki, da je oseba pod prevelikim stresom oziroma preobremenjena na delu ali med študijem in potrebuje pomoč? Kako lahko mladi prepoznajo, kdaj je čas, da poiščejo strokovno pomoč in kje jo poiskati?

Znaki, na katere je dobro biti pozoren so: občutek stalne utrujenosti, težave s spanjem, pomanjkanje motivacije, težave s koncentracijo, občutek, da ne zmoremo več obvladovati aktivnosti in nalog. Mladi pogosto opazijo tudi povečano razdražljivost, nemir ali pa se začnejo umikati iz socialnih stikov. Če te težave vztrajajo dlje časa in začnejo vplivati na naše vsakodnevno življenje, šolski ali delovni uspeh in medosebne odnose, je to lahko opozorilni znak, da potrebujemo strokovno pomoč.

Dobro je, da so mladi pozorni na svoje počutje in že ob prvih znakih preobremenjenosti ne odlašajo z iskanjem podpore. Kot sem omenil zgoraj, je včasih dovolj že podpora bližnjih oziroma tistih, katerim zaupamo. Kadar pa je stiska tako huda, da močno ovira naše vsakodnevne aktivnosti, ali pa stiske ne moremo zaupati drugim, pa čimprej poiščimo strokovno pomoč. V nadaljevanju predstavljam nekaj ključnih virov, ki so v Sloveniji brezplačno dostopni in namenjeni mladostnikom in mladim odraslim:

• Strokovno pomoč lahko mladi poiščejo pri šolskih svetovalnih službah ali pri izbranem osebnem zdravniku.
• Pomoč je na voljo v zdravstvenih domovih po Sloveniji in sicer v Centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov (seznam obstoječih centrov je na voljo na spletni strani www.zadusevnozdravje.si).
• Brezplačna strokovna pomoč je na voljo tudi v mreži psiholoških svetovalnic Posvet, ki ponujajo svetovanja za odrasle 18+, v nekaterih svetovalnicah po Sloveniji pa tudi za mladostnike od 14. leta dalje (več o svetovalnicah na voljo na www.posvet.org).
• Za podporo in pogovor ali za informacije o ustreznih oblikah pomoči se lahko obrnemo tudi na telefone za pomoč v stiski:
  • Klic v duševni stiski: 01 5200 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj);
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen;
  • Društvo SoS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen;
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.
• Za informacije o ustreznih oblikah pomoči ali za podpore se lahko obrnemo tudi na spletne vire:
  • Program MIRA (Nacionalni program za duševno zdravje) www.zadusevnozdravje.si – spletna stran s praktičnimi nasveti za boljše počutje in enostavnim iskalnikom virov pomoči v Sloveniji;
  • Kampanja Nisi okej? Povej naprej www.nisiokejpovejnaprej.si – spletna stran za zmanjševanje stigmatizacije duševnih težav, nudenje nasvetov za blaženje duševnih stisk in spodbujanje k iskanju pomoči;
  • Program OMRA www.omra.si – uporabne informacije o težavah v duševnem zdravju in načinih pomoči; Program Živživ www.zivziv.si – spletna stran za zmanjševanje stigmatizacije duševnih težav, nudenje nasvetov za blaženje duševnih stisk in spodbujanje k iskanju pomoči;
  • Spletna svetovalnica za mlade #Tosemjaz www.tosemjaz.net – skupnost za mlade z vprašanji, o katerih je lažje pisati, kot govoriti.

Kaj bi svetovali mladim, ki zaradi družbenih pritiskov ali šolskih neuspehov občutijo, da niso dovolj dobri?

Mladostništvo je priprava na odraslost. To obdobje pogosto prinaša številne izzive in ovire, s katerimi se moramo soočiti. Pomembno je, da si postavljamo realne cilje, imamo realna pričakovanja do sebe in drugih ter tudi sami kdaj naredimo oziroma priznamo, da smo naredili napako. Neuspeh je skrivna sestavina uspeha. Čeprav se to sliši kot nasprotna pot k razreševanju negativnih občutkov, se je dobro kdaj izpostaviti neprijetnim situacijam, četudi nismo uspešni. Če bomo naše neuspehe in napake sprejeli kot del življenja ter dali večji poudarek na tem, kako probleme reševati, so to lahko odlične priložnosti za učenje, osebnostno rast in krepitev naše psihične odpornosti. To je tisto, kar nam bo pomagalo krepiti občutek, da smo dovolj dobri. Kot pravi pregovor: »Ni pomembno, kako močno pademo, ampak kako se poberemo.« Uspeh se ne skriva v izogibanju napakam, ampak v tem, da se vedno znova poberemo in vztrajamo na zastavljeni poti.