Pri prijavi na delo naj te vodi načelo: CV in svojo prošnjo prilagodi zahtevam delodajalca v oglasu za delo in podjetju, v katerem bi rad dobil zaposlitev. Daj občutek, da si se za prijavo zelo potrdil. To je osnova. Za več konkretnih napotkov pa beri naprej!

Življenjepis oziroma CV naj bo kratek, razen če je v oglasu za delo napisano drugače. Delodajalci namreč redko zahtevajo življenepis v odstavkih – takšnega smo se denimo učili pisati v osmovni šoli. Pogostejši je krajši format na eni strani lista z vsemi ključnimi informacijami. Template oziroma predlogo lahko denimo poiščeč v Canvi in dodaš svoje podatke ali pa ustvariš čisto svoj dizajn. S tem lahko pokažeš samoiniciativnost in kreativnost, a CV naj ne bo pisan, okrašen in vpadljiv. Naj bo urejen, pregleden in formalen. Razen če se prijavljaš za mesto grafične_ga oblikovalke_ca – potem si pusti proste roke.

Če želiš dodati svojo fotografijo, naj to ne bo selfi, ki si ga enkrat spontano naredil_a. Naj te nekdo fotografira od pasu navzgor na nevtralnem ozadju, ko si oblečen v elegantna ali poslovna oblačila (ne govorimo o maturantski obleki, seveda).

CV naj bo prilagojen delodajalcu – zato smo prej pisali, naj bo kratek in s ključnimi informacijami. Ne naštevaj vseh 14 študentskih del, ki si jih opravljal. Osredotoči se na tiste izkušnje, ki bi jih delodajalec lahko povezal z delom, ki ga oglašuje in na katerega se prijavljaš.

Zelo pomembno je, da je besedilo na CV-ju slovnično, jezikovno in pravopisno pravilno, brez napak. Delodajalec bo v primeru tovrstnih napak težko verjel, da si natančen_a – kot si to morda zapisal_a v življenjepisu. Pred prijavo na delo lahko slovnično pravilnost preveriš s programom Besana, za vejice pa lahko uporabiš CVJT vejice.

Če bo tvoj CV brez napak, boš delodajalcu dal občutek, da si se potrudil s svojo prošnjo. To je za njih ključno. Nihče ne želi brati le splošnega CV-ja, ki si ga pred to prijavo poslal_a že 100 drugim delodajalcem. Skoraj vedno je obvezno, da CV-ju dodaš spremno oziroma motivacijsko pismo, v katerem konkretno zapišeš, zakaj te zanima prav to oglaševano delo. Ne dajaj občutka, da samo iščeš službo – delodajalcu daj vedeti, da si želiš prav to delo in da boš navedeno v pismu upravičil_a ob morebitni zaposlitvi.

Ne piši svoje življenjske zgodbe. Delodajalcev ne zanima, da na primer rad_a loviš ribe, šivaš obeske za ključe in kolesariš, razen če to nekaj doprinese podjetju. Osredotoči se na delodajalca in mu pojasni, kaj lahko ti dobrega prispevaš v njegovo podjetje in zakaj se zanimaš za to delo. Ne naštevaj samo preteklih delovnih mest, ampak opiši tudi naloge, ki si jih v sklopu teh zaposlitev opravljal_a. Če si delal_a v lokalu, znaš delati z ljudmi, v proizvodnji za tekočim trakom si zagotovo delal pod časovnim pritiskom in zaradi pisarniškega dela si navajen usklajevati delovni načrt z ostalimi.

Preuči delodajalca in vse njegove projekte – morda lahko korektno in konkretno izpostaviš, kaj bi ti izboljšal. Predstavi svoje prednosti skladno s tem, kar podjetje išče. Poveži svoje formalne in neformalne izkušnje z zahtevami v oglasu za delo. Vse to v formalni predpisani obliki uradnega pisma zapiši na eni strani in dodaj CV-ju ob prijavi. Ne piši esejev in bodi pozoren, da spremno pismo ne bo enako CV-ju.

Prijavi dodaj tudi vse dokumente, ki jih v oglasu zahteva delodajalec. Če moraš denimo dodati uradno potrdilo, da si mladinski delavec_ka v Sloveniji, moraš to priložiti. Ne pozabi na to.

Ko pošiljaš dokumente po elektronski pošti, pazi, da podjetje pravilno nasloviš, v sporočilu ni napak in da ne pozabiš na priponke.

Srečno s prijavami na delo!