V pričakovanju novega akademskega leta se zdi primerno razpravljati o učinkovitosti učnih metod, s katerimi študenti dosegajo svoje akademske uspehe, ter preučiti vpliv smiselne in učinkovite rabe prostega časa na izboljšanje teh uspehov.

Analiza teh dejavnikov je ključna za oblikovanje celovitega pristopa k spodbujanju akademskega razvoja mladih in optimizaciji njihovega učnega procesa. Študenti pogosto iščejo metode, ki bi se najbolj skladale z njihovimi učnimi potrebami. Zato sem se v tej raziskavi osredotočila na podrobno analizo različnih učnih tehnik z vidika študentov na različnih akademskih ravneh.

Cilj raziskave je zagotoviti osnovo za nadaljnje izboljšanje učnih rezultatov ter ponuditi vpogled v najučinkovitejše pristope k učenju.

Na podlagi kratkih intervjujev s 15 študenti različnih študijskih smeri iz različnih držav smo ugotovili, da študijska smer nima pomembnega vpliva na izbiro učne tehnike, saj ima večjo vlogo osebna preferenca posameznika pri tem, kaj zanj predstavlja najbolj primerno metodo za pomnjenje in uspešno izpolnjevanje študijskih obveznosti. Podobni vzorci so opazni tudi pri uporabi prostega časa.

Iz zbranih podatkov lahko vidimo celoten spekter različnih pristopov k učnemu gradivu. Od kampanjskega učenja pod pritiskom do sistematičnega z dolgoročnimi rezultati – večina anketirancev se sklicuje na aktivno ponavljanje snovi in oblikovanje lastnih zapiskov. Nekateri uporabljajo metodo časovnega razporejanja, znano tudi kot tehnika Pomodoro, ki se je večkrat izkazala za zelo uspešno. Različne raziskave kažejo, da njen namen ni delati proti času, temveč izkoristiti čas, ki ga imamo. Na ta način krepimo svojo koncentracijo, saj si možgani po določenem časovnem intervalu lahko odpočijejo.

Odvisno od stila poučevanja posameznega profesorja se študentom metoda aktivnega sodelovanja na predavanjih in posledično kontinuiranega učenja kaže kot zelo učinkovita. S postavljanjem neposrednih vprašanj med poslušanjem predavanja je lažje razjasniti morebitne nejasnosti, ki se lahko pojavijo pri individualnem učenju.

Tudi uporaba vizualnih pripomočkov, kot so skice, risbe in miselni vzorci, zlasti pri obravnavi kompleksnejših tem, se študentom zdi primerna. Na ta način aktivno spodbujamo svoje možganske sposobnosti in izboljšamo pomnjenje z vizualnim urejanjem gradiva. Tukaj lahko vključimo koncepte, kot so uporaba tako imenovanih flash kartic, miselno načrtovanje, kjer vizualno predstavimo odnose med različnimi vsebinami in temami, ter barvno označevanje za poudarjanje posameznih in pomembnih točk. Ideja je, da je učno gradivo čim bolj vizualno stimulativno, kar povečuje njegovo učinkovitost.

Opaziti je, da je tradicionalni način učenja prevladujoč v primerjavi z uporabo digitalnih orodij. Bolj organizirano in usklajeno gradivo bi lahko študentom pomagalo prihraniti čas, kar bi jim omogočilo bolj smiselno uporabo prostega časa, in s tem dodatno prispevalo k njihovi motivaciji in uspešnosti v akademskem življenju.

Vloga obšolskih dejavnosti, kot je prostovoljstvo, se je zame izkazala kot najpomembnejši dejavnik za izboljšanje rezultatov pri učnem procesu. Različne dejavnosti in projekti, ki so del številnih filantropskih organizacij, dajejo občutek namena in izpolnjenosti, kar pozitivno vpliva na nadaljnjo motivacijo za učenje. Sodelovanje v skupnostnih ali individualnih projektih lahko pomaga pri razvijanju veščin upravljanja časa in nudi produktiven odmik od akademskih obveznosti.

Spodbujanje študentov k prostovoljnemu delu lahko prispeva k celostni izobraževalni strategiji, ki podpira akademske dosežke in hkrati spodbuja osebni razvoj. Tako se zagotavlja občutek skupnosti in namena, kar se ujema s principi ameriškega psihologa Abrahama Maslowa in njegovo hierarhijo potreb, kjer pojava pripadnosti in težnja po uresničevanju osebnostnega potenciala igrata ključno vlogo pri motivaciji. S sodelovanjem v smiselnem delu zunaj učnih prostorov lahko študenti najdejo nov smisel, kar vodi v bolj učinkovite učne navade.

Na podlagi lastnih izkušenj in izkušenj drugih je ključni cilj vsake učne metode, bodisi tradicionalne bodisi sodobne, z vključevanjem prostega časa v učni proces ali brez njega, najti svoje idealne pogoje za napredovanje po akademski lestvici. Zato želim veliko sreče vsem, ki začenjajo ali nadaljujejo svojo študijsko pot v prihajajočem študijskem letu.

Zapisala 26-letna Angela, prostovoljka UNICEF-a Slovenija

*Zapis je nastal v okviru projekta Na meni je!, ki ga sofinancira Urad za mladino v okviru prizadevanj za spodbujanje participacije med mladimi. Besedilo ne izraža stališča Urada za mladino.