Na temo duševnega zdravja smo ekipa Izberi sam že napisale_i kakšen prispevek, pa vendar ostaja to še vedno precej aktualna tema. Duševno zdravje je enako pomembno kot telesno zdravje! Pravzaprav sta med seboj  neizogibno prepletena. Duševno zdravje si lahko predstavljamo tako, da naš um in čustva delujejo usklajeno. Ko smo duševno zdrave_i, se počutimo srečne_i, sposobne_i smo obvladovati težave in graditi prijateljske odnose. Ne gre za to, da nikoli ne doživljamo težkih trenutkov, pač pa, da smo se sposobne_i  z njimi spoprijemati. Duševno zdravje je kot skrb za čustvene mišice, ki nam pomagajo živeti polno, srečno življenje.

V obdobju najstništva, ki že samo po sebi velja za viharno obdobje, ne zmanjka raznih zapletov in izzivov. Kako poskrbeti za dovolj akcije in ne povsem iztiriti iz svojega življenja? Šola, obšolske dejavnosti, prijateljstva, zaljubljenost, samopodoba, družinski problemi. Veliko področij, veliko izzivov, naporov, tudi frustracij. Kdo si po vseh teh naporih ne bi privoščil odklopa na ful dobrem žuru?!

Za tabo je torej zahteven teden, v petek zvečer pa žurka leta, na katero so povabljene same glavne face. Tega nikakor ne gre zamuditi. Starše si že prepričal_a, za varno pot domov je poskrbljeno. Oblačila in dodatki za trendi look so izbrani.  Do sem je vse pod kontrolo. Ko pa prideš na prizorišče, se v telesu pojavi neko čudno nelagodje, ki bi ga najraje pregnal_a. Verjetno doživljaš socialno anksioznost.

To je občutek nelagodja ali strahu, ki se pojavi, ko smo v situacijah, kjer smo obkrožene_i z drugimi ljudmi. Želiš si, da bi te sprejele_i, vendar se hkrati bojiš, kaj si bodo mislile_i o tebi. Lahko se pomiriš, take občutke imamo kdaj pa kdaj vse_i. Še boljša novica pa je, da obstajajo številne strategije, kako se spoprijemati s tem občutkom in postopoma pridobivati samozavest v družbi drugih. Beri dalje, morda ti pride kaj od tega prav.

Strategije za spoprijemanje z neprijetnimi občutki

1. priprava
   • Postavi realna pričakovanja. Ne obremenjuj se s popolnostjo in skrbmi o tem, kaj si druge_i mislijo o tebi.
   • Lahko si pripraviš nekaj vprašanj ali tem za pogovor za nekaj dodatne samozavesti.
2. dihanje in sproščanje
   • Pred vstopom v družbo se osredotoči na svoje dihanje. Globoko dihanje lahko pomaga umiriti živčni sistem.
   • Zelo uporabne so tehnike sproščanja, kot sta meditacija ali progresivna mišična sprostitev.
3. postavitev realnih ciljev
   • Ne osredotočaj se na to, da bi bil_a najbolj priljubljen_a ali najbolj zabavn_a, ok bo tudi, ča se pogovarjaš z eno ali dvema osebama.
4. pozornost na druge
   • Namesto da razmišljaš o tem, kaj si druge_i mislijo o tebi, se osredotoči na druge. Sprašuj in pokaži zanimanje zanje. To  lahko precej zmanjša občutek osamljenosti.
5. izbira manjših skupin
   • Če ti velika množica povzroča stres, se osredotoči na manjše skupine ljudi. Pogovor v manjših skupinah je lahko manj zastrašujoč.
6. poslušanje
   • Aktivno poslušanje je ključno. Namesto da razmišljaš o tem, kaj boš povedal_a, se posveti sogovorniku_ci. To odvrača pozornost od lastnih strahov.
7. postopno izpostavljanje
   • Postopoma se izpostavljaj situacijam, ki sprožijo socialno anksioznost. Najprej majhni koraki, nato pa srednji in veliki.
   • Vsake toliko časa se postavi v situacije, ki so izven tvoje cone udobja. Na primer, da ti natakar_ica ti prinese napačno pijačo/vrne premalo denarja. Morda so ti reklamacije neprijetne, so pa koristne. Tako postopoma premagaš svoje strahove in ugotoviš, da v resnici večina situacij sploh ni zastrašujoča. 
8. psihološka pomoč
   • Če pa nič od tega ne deluje, so na voljo strokovnjaki, ki imajo precej znanja in izkušenj, kako se spopadati s takimi težavami. Na voljo so ti psihološko svetovanje, psihoterapija itd. Tudi na Izberi sam ponujamo možnost svetovanja.
9. delo na samopodobi
   • To je tisto, kar gradijo različne življenjske izkušnje. Spomni se svojih pozitivnih lastnosti in dosežkov. Vsak človek jih ima precej, zato se le potrudi in svojim dosežkom podeli priznanje. To ti lahko pomaga pridobiti večjo samozavest.

Za konec pa še …

Če ti slučajno kdo reče, da je za sprostitev potrebno popiti kakšno »pivce za živce«, mu_ji lahko  predstaviš zgornje strategije. Alkohol za sproščanje pa je precej slaba ideja. Umirjanje z alkoholom prinese precej negativnih posledic. Pogosteje in v večjih količinah kot se ga uporablja, težje so posledice. Premagovanje socialne anksioznosti je proces, ki zahteva čas in prizadevanje. Zato se nikar ne prikrajšaj za kakšen dober žur. Preizkusi kakšno novo strategijo in ponosno odkorakaj na plesišče.