V mesečnem intervjuju je psiholog Matic Munc dejal, da so »medčloveški odnosi praktično vse, kar nas definira, kar daje esenco temu bivanju«. Poudaril je, da so odnosi zapletena reč, ki od nas terjajo delo. A vztrajanje, prilagajanje in spoštovanje mej drugega ni več potrebno, kadar je v odnosu, naj bo ta prijateljski, partnerski ali družinski, med znanci, sošolci ali ljudmi na ulici, prisotno nasilje.

Konflikt je sicer neprijeten, a ne sme biti nasilen

Društvo za nenasilno komunikacijo pojasnjuje, da nasilja ne moremo enačiti s konflikti, saj gre za dve povsem različni stvari. Konflikti so naraven in pričakovan del vseh odnosov. Ni se jim potrebno izogibati ali jih ustavljati, saj ugodno razrešeni konflikti odnos poglobijo, medtem ko ga nasilje uničuje. Konflikti so neprijetni, a niso nevarni, nasilje pa je nevarno.

Vrste nasilja:

• psihično (žaljenje, zmerjanje, posmehovanje, podcenjevanje, kritiziranje, grožnje, ustrahovanje, nadzorovanje, nenehno preverjanje (“kje si in kaj počneš?”, prelaganje krivde za nasilno dejanje nate …),
• fizično (klofute, udarci, uničevanje predmetov, odrivanje in potiskanje, lasanje, zvijanje roke, pljuvanje, davljenje, onemogočanje izhoda iz prostora, kjer se nahajaš, metanje predmetov vate …),
• spolno (siljenje v dotike, spolni odnos, h gledanju pornografskih vsebin, k slačenju, golemu fotografiranju, v obliko spolnega odnosa, ki si ga ne želiš …),
• nasilje preko telefona in spleta (snemanje brez dovoljenja, objava zvočnih, slikovnih ali video posnetkov, namestitev sledilnih naprav na tvoj telefon …),
• ekonomsko (preprečevanje, da sam_a razpolagaš s svojim denarjem, izsiljevanje za denar ali predmete, pričakovanje, da s svojim denarjem poravnaš stroške v odnosu …).

Pomembno je vedeti, da nasilje niso le modrice. Včasih znaki nasilja niso tako očitni, a to ne pomeni, da je vpliv nasilja manjši. Vse vrste nasilja so nedopustne.

Kako naprej?

Najprej je ključno naslednje: žrtev nasilja ni nikoli kriva za nasilje. Zdravi in varni odnosi so brez nasilja ne glede na prepreke, ki nas v odnosih doletijo. Nasilnež te bo skušal prepričati v nasprotno – najverjetneje te bo obtožil za tako vedenje. S tem bo poskušal zmanjšati svojo krivdo in odgovornost in ju skušal prevaliti nate. Še enkrat – žrtev ni nikoli kriva. Tudi če pod prisilo in v strahu pred negativnimi posledicami nečemu rečeš ja, nisi kriv_a za nasilno vedenje.

Zaupaj svojim občutkom. Kadar se v odnosu ne počutiš sprejeto, ne moreš izražati svojega mnenja, nisi sproščen_a ali se počutiš ničvredno, gre lahko za znake nasilja. Izrazi svoje občutke. Da ti je neprijetno, povej osebi, s katero si v odnosu. Če je tej osebi mar zate oziroma te spoštuje, ti bo prisluhnila in bo tvoje občutke vnaprej vedno upoštevala.

Bodi pozoren_na: nasilneži velikokrat za kratek čas izboljšajo svoje vedenje, a se v resnici ne spremenijo. Nasilje se kot v začaranih krogih spet vrne.

Ko si žrtev nasilja, to povej osebi, ki ji zaupaš. Lahko je to učitelj, prijateljica, starši … Iz nasilnga odnosa se umakni in poišči pomoč. Ob tem so prisotni strah, nelagodje in krivda, ampak tu je mesto za pogum. Vsak si zasluži zdrave in varne odnose, v katerih si ljudje zaupajo, se spoštujejo in drug drugemu veliko pomenijo.

Če se ti žrtev nasilja zaupa, jo poslušaj. Čeprav je edina prava rešitev za to osebo odhod iz nasilnega odnosa, je v to, da naj se umakne, ne silimo. Osebo opogumljamo, ji stojimo ob strani, z njo ostanemo v stiku in ji zagotavljamo informacije o virih pomoči.

Pomembno je, da ne molčimo. Molk namreč opogumlja nasilneže, žrtvam pa odvzame moč.

Viri pomoči ob nasilju:

• Društvo za nenasilno komunikacijo (01/43 44 822, info@drustvo-dnk.si),
• Društvo SOS za ženske in otroke – žrtve nasilja (080 11 55),
• Safe.si (ob spletnem nasilju),
• Tom telefon: 116 111, vsak dan od 12. do 20 ure,
• telefon Samarijan: 116 123, 24 ur na dan,
• Prisluhnem ti: 031 50 60 50, vsak dan od 16. do 20. ure,
• Mladi zmaji: 041 662 132, vsak delovni dan od 10. do 17. ure,
• Unicef Slovenija: 031 510 200, vsak dan od 9. do 17. ure,
• Stik, psihosocialna pomoč: 031 702 938,
• POSVET: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16. uro
• klic v duševni stiski (Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana): 01 520 99 00, vsako noč med 19. in 7. uro zjutraj,
• urgentna psihiatrična ambulanta: 01 475 06 85, vsak dan med 8. in 12. uro,
• v nujni stiski: 112.

Ne molčimo o nasilnežih, ampak opogumljajmo žrtve.