Andrej Čuš je decembra lani uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo in na njeni podlagi izdal znanstveno monografijo z naslovom Aktivno državljanstvo mladih v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti: pomen mladinskega organiziranja za lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji. Gre za prvo tovrstno izdano delo s področja mladinskega organiziranja v Sloveniji, ki poudarja in spodbuja aktivno državljanstvo mladih. Čuš je tokrat mesečni gost v intervjuju portala mlad.si!

Ste doktor znanosti, bivši poslanec, imeli ste pomembne funkcije v različnih mladinskih organizacijah, tako dijaških kot študentskih. Kako bi se sami predstavili bralcem mlad.si?

Verjetno bi zame vsak našel kakšno besedo ali stavek, s katerim bi me opisal, sam pa imam velikokrat s tem težave. Pa bom poskusil takole. Sem Ptujčan in veselje do mladinskega dela in organiziranja je v meni bila prisotna že zelo hitro. Sam si niti približno nisem predstavljal, da me bo delovanje v lokalni dijaški sekciji poneslo čez tako pestro in bogato pot, ki je za mano. V tem času sem se veliko naučil, z leti pa seveda postal tudi modrejši. Sem neobremenjen in podpiram vsake aktivnosti in dejavnosti, ki gredo v smeri krepitve položaja mladih in mladinskih organizacij v Sloveniji. Čeprav štejem 33 let, pa še vedno rad priskočim na pomoč ali sodelujem pri različnih projektih po Sloveniji.

Imate ogromno izkušenj s področja mladine in mladinskega organiziranja. Kako ste začeli svojo pot v dijaških in študentskih organizacijah?

Vse se je začelo na terasi našega gostinskega lokala, ko mi je starejši sodelavec rekel, da iščejo zainteresirane dijake, ki bi sodelovali v dijaški sekciji Kluba ptujskih študentov. Hitro sem se vključil in v 3. letniku prevzel vodenje lokalne dijaške sekcije. V tistem letu smo opazno dvignili nivo organiziranosti, organizirali številne okrogle mize, usposabljanja in seveda tudi družbeno-zabavne dogodke.

V naslednjem letu sem uspešno kandidiral za predsednika Dijaške organizacije Slovenije, kjer sem prepričan, da smo dobro opravili mandat. Dijaki so se vrnili v svete srednjih šol, sodelovali smo na področju dijaške prehrane, dobili svojega člana v Svetu Vlade RS za mladino, organizirali prvo dijaško nacionalno konferenco. Takrat sem še bil tudi zelo aktiven športnik – judoist in je bilo precej zahtevno usklajevati šolo, dijaško organiziranje in še šport. A na koncu je uspelo. Po koncu dijaških let sem kot bruc vodil Klub ptujskih študentov, kjer je bila drugačna dinamika in specifika, a smo se kot mlada ekipa hitro ujeli in učili. Po koncu te poti sem se odločil za vstop v politiko.

Kako bi opisali svoj čas kot predsednik Kluba ptujskih študentov in kakšen vpliv ste imeli na lokalno mladinsko skupnost?

Klub ptujskih študentov je eden največjih v Sloveniji. Tedaj smo se ukvarjali predvsem z izzivom menjave generacij, aktivneje smo pristopili tudi k delovanju in sodelovanju v Mladinskem svetu Mestne občine Ptuj. Okrepili smo področje sociale in izobraževanj, prav tako smo navezali korektne odnose z lokalno skupnostjo, ki je tedaj več naših idej in predlogov tudi podprla. Seveda pa so bile rezerve, vsaj kar se tiče vključevanja mladih v strukture odločanja preko različnih delovnih teles in organov MO Ptuj.

Bili ste eden najmlajših poslanec v zgodovini Slovenije, kakšne posebne izkušnje in izzive ste doživeli v tisti vlogi?

Bilo je … zanimivo. Večkrat sem sicer bil priča stereotipom, posmehovanju in podcenjevanju. A to je del procesa, ki ga je verjetno moral dati skozi marsikateri mlad odločevalec v naši državi. Sem pa dokaj hitro spoznal ustroj delovanja v politiki in bil večkrat naiven, zaradi česar sem marsikje naredil kakšno napako, ampak vse to je del učenja te obrti. Sem pa bil zelo zagnan, predvsem na področju lokalnih tem in mladine, kar so prepoznali tudi v lokalnem okolju. Na naslednjih volitvah sem bil ponovno izvoljen v državni zbor.

Pred kratkim ste napisali prvo strokovno delo s področja mladine v Sloveniji, ki analizira pomen mladinskih organizacij za lokalne skupnosti v Sloveniji. Kaj je bila pobuda za to?

Večkrat sem izvajal analize in raziskave s področja mladine na lokalnem nivoju, ob tem pa sem ugotovil, da imamo v Sloveniji na področju študij mladine določen manko analiz mladinskega organiziranja na lokalnih ravneh, še posebej v odnosu med občinami in lokalnimi mladinskimi strukturami. Tudi evidence Mladinskih svetov lokalnih skupnosti kažejo na to, da še nas čaka veliko dela, za lastno veselje in zanimanje pa sem želel narediti tudi zgodovinsko-analitičen pregled mladinskega organiziranja na naših tleh.

Do zdaj smo imeli zgodovinske preglede predvsem s strani konsvervativnega in socialističnega »bloka«, a mladinsko organiziranje je precej več. Tako je znanstvena monografija nadgradnja moje doktorske disertacije, ki sem jo uspešno zagovarjal decemra lani. V raziskavo, ki je nastala v sklopu disertacije, je bilo vključenih 157 lokalnih skupnosti in 23 mladinskih svetov lokalnih skupnosti, izvedene so bile tudi mednarodne primerjave s Švedsko, Nemčijo in Hrvaško.

Lahko z bralci delite kakšen pomemben zaključek raziskovanja te tematike? Kakšna priporočila bi danes podali za izboljšanje politik na področju mladine v Sloveniji na podlagi ugotovitev vaše monografije?

Seveda je v znanstveni monografiji obširno obrazložena raziskava, ki je bila izvedena med občinami in
mladinskimi sveti lokalnih skupnosti. Kot splošna priporočila oblikovalcem politik, pa bi izpostavil potrebo po oblikovanju resorja na ravni vlade, ki bi v celoti prevzel skrb za izvajanje politik glede mladih in mladinskih organizacij za vsa področja. S tem bi se lahko javne politike izoblikovale veliko bolj učinkovito in ciljno, saj danes področje mladine in mladinskih organizacij pokriva kar nekaj ministrstev, ki pa se glede na predstavljeno v knjigi premalo medsektorsko povezujejo in izoblikujejo. Zaradi tega tudi nekaj sredstev ni porabljenih in realiziranih, kot bi lahko bila, po drugi strani pa so številni mladi in mladinske organizacije zaradi tega prikrajšani za številne možnosti za razvoj.

Drugo priporočilo je zagotovo vezano na sistemsko podporo in neenakost na področju mladinskega organiziranja, ki se dotika razlik na področju organizacije in financiranja mladinskih organizacij naproti
študentskim organizacijam. Razlike v financiranju so prevelike, mladinski sektor in priložnosti za mlade se zaradi tega veliko bolj spodbuja in odpira v večjih mestih in študijskih središčih. Prav tako so zaradi tega prikrajšani mladi, ki ne študirajo v študijskih središčih in živijo na podeželju.

Potrebna je tudi prevetritev zakonodaje s področja organiziranja delovanja mladinskih svetov lokalnih skupnosti. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se predvsem manjše občine v Sloveniji težje organizirajo na področju mladih, saj v svojih občinah nimajo veliko mladinskih organizacij in mladih, so pa se pripravljene medobčinsko povezovati. Zato bi bilo smiselno spremeniti Zakon o mladinskih svetih, ki bi omogočal ustanavljanje medobčinskih mladinskih svetov. To bi bil velik korak naprej, ki bi ga pozdravile številne občine.

Urad za mladino Republike Slovenije je v preteklosti prek razpisa že spodbujal in financiral delovanje
mladinskih svetov Slovenije, a je bila ta praksa ukinjena. S temi sredstvi so si lahko mladinski sveti lokalnih skupnosti sicer pokrili osnovne materialne stroške in prostor, v katerem so delovali, a je to zagotovo bilo nekaj, kar je mladinskim delavcem in mladim olajšalo delovanje ter jih spodbudilo k aktivnemu udejstvovanju v družbi.

Lokalne skupnosti bi morale imeti prek svojih organizacij in združenj večji poudarek na delu z mladimi. Pri tem bi morala krovna združenja slovenskih občin poskrbeti za usposabljanje in izobraževanje zaposlenim v občinskih upravah, ki so zaposleni in zadolženi za področje družbenih zadev. Podatki kažejo na to, da velika večina (kar 72,6 %) občin nima sprejete lokalne strategije za mlade, ob tem pa je zaskrbljujoč podatek tudi ta, da so rezultati ankete pokazali, da samo 54,1 % občin spremlja delo Urada za mladino.

Kako pomembna je po vašem mnenju prepoznavnost mladinskega dela v širši javnosti in kaj lahko storimo, da bi to prepoznavnost še povečali?

Mladinsko delo in področje mladine je vse bolj pomembna tema na dnevnem redu političnih odločevalcev. K temu so pripomogle številne mednarodne organizacije in posamezniki in menim, da se je v zadnjih 40-50 letih naredil ogromen premik naprej. Če se je na mlade kdaj gledalo predvsem kot na »problematično« skupino ali pa skupino »novih potrošnikov«, pa se danes na mlade gleda kot pomembno družbeno skupino.

Mladinsko delo je prav tako postalo političen socializator, da pa bo glas mladih še močnejši pa bo potrebno okrepiti instrumente vključevanja in omogočiti enake možnosti za mlade v vseh regijah Slovenije. Danes smo žal priča izraziti centralizaciji države, kar privede to tega, da v številnih krajih in občinah niti ni pogojev, da bi se lahko izvajalo ali podpiralo mladinsko delo.

Kako vi vidite vlogo mladinskih organizacij v prihodnosti?

Predvsem v profesionalizaciji mladinskega dela. Nekaj korakov je že bilo storjenih, me pa veseli, da je Urad za mladino v zadnjem obdobju v svoje razpise aktivneje vključil in omogočil sodelovanje tudi mladinskih svetov lokalnih skupnosti. V raziskavi, ki je potekala konec leta 2020 in v začetku 2021 temu še nismo bili priča. Lokalna samouprava v Sloveniji se je dobro razvila in omogoča številne oblike vključevanja ter sodelovanja občanov pri soodločanju, prav tako se je razvilo veliko možnosti
vključevanja mladih.

Bo pa potrebno usposabljati lokalne skupnosti, da bodo sploh vedeli, kaj in kako se počne in sodeluje. Mladinski sektor v Sloveniji je pluralen in težko ga enačimo s preostalo civilno družbo v Sloveniji danes, zagotovo pa bo v prihodnje še večji nosilec družbenega življenja. Poleg profesionalizacije bi torej rekel, da bo izziv prihodnosti predvsem vključevanje mladinskih struktur v soodločanje.

Imate kakšen življenjski moto?

Nimam kakšnega posebnega mota, sem pa 14 let treniral judo, ki v prevodu iz japonščine pomeni mehka pot. Tudi sam skušam delovati po tem načelu, seveda pa je prav, da smo glasni in kritični, ko nekaj ni prav.

Kaj bi sporočili mladim bralcem našega portala glede aktivnega državljanstva?

Predvsem si želim, da bi mladi spremljali družbeno dogajanje, se nanj odzivali in bili kritični. Pred našo družbo je veliko odprtih vprašanj in izzivov, vezanih na vprašanje medgeneracijske solidarnosti, razvoja in demokracije. Prav vsak posameznik je pomemben in vsak glas posameznika šteje.