Podnebne spremembe se iz leta v leto slabšajo, mladi pa izgubljajo upanje v politike, ki obljubljajo spremembe in kažejo na trajnostni razvoj. To je kar črna slika današnjih razmer, ki pa je za veliko število mladih še vedno resnična. Nove generacije izkazujejo vedno večjo željo po okolju prijaznem življenju, saj se za razliko od preteklih generacij, vedno bolj zavedajo potrebe po zavarovanju okolja za znosno prihodnost.

Toda kaj lahko mladi storijo? Kljub protestom in majhnim dejanjem, kot so zmanjšanje uporabe plastike, recikliranje in vožnja z avtobusom namesto z avtomobilom, ki se jih mladi lahko poslužijo v svojem podnebnem boju, pa je situacija na področju onesnaževanja okolja v zadnjih desetletjih tako eskalirala, da so zanjo primerne le velikopotezne rešitve.

Kako lahko mladi vplivajo na podjetja, ki proizvajajo ogromno odpadne plastike, kako naj vplivajo na vedno večje količine izpustnih plinov in kako naj prispevajo k zmanjšanju ogromne količine odpadkov, ki se v gospodinjstvih proizvede vsak dan? Tu bi odgovor lahko bili prav politiki, saj mlade generacije same ne bodo zmogle izboljšati stanja v okolju, s pravim vodstvom in spodbudo pa situacija še zdaleč ni tako pereča.

Potrebno bi bilo izobraževanje, tako v osnovnih kot srednjih šolah, o posledicah, ki jih ima naše obnašanje na okolje, in kako lahko s svojimi potrošniškimi navadami pripomoremo k spodbujanju bolj trajnostno usmerjenih podjetij. Prav tako bi morali lokalno proizvedeno hrano narediti bolj dostopno za povprečne državljane, z izboljšanjem javnega prevoza pa izničiti potrebo pa vsakodnevni vožnji z avtomobilom.

Nekaj trajnostnih rešitev že obstaja, a so te pogosto bolj zamudne in dražje, zaradi česar prebivalci raje izberejo bolj praktične rešitve. Menim, da mladi izražajo željo po bolj trajnostnem življenju in večji skrbi za okolje, vendar jih je v takšnem življenju potrebno spodbujati in jim ga olajšati. Tako se bo želja po varovanju okolja še okrepila in razširila na še večje skupine.