V času pred volitvami pogosto slišimo kritike mladih, ki se odločajo, da se volitev ne udeležujejo. Starejši jim očitajo pasivnost in neizobraženost, mladi pa se pogosto zagovarjajo, da spremeniti ne morajo ničesar. Z ljubljanskimi mladimi smo govorili o razlogih, zakaj na volilne dneve ostajajo doma, in kaj bi jih prepričalo, da bi se na volitve odpravili.

26-letna Ana je pred kratkim zaključila študij biokemije. Kot nam je povedala, se za volitve in politiko ni nikoli zanimala. “Na žalost so nam že v osnovni šoli politiko predstavili kot zares dolgočasno, zato se vanjo sploh nisem nikoli poglabljala,” nam je povedala. Zdi se ji, da bi mlade morali že v mladih letih bolj spodbujati in jih naučiti, zakaj so volitve pomembne.

Drugače pa odgovarja 20-letni Rok, ki je na svoje prve volitve šel predlani. “Takrat se mi je zdelo, da imam končno v rokah nekakšno moč, da lahko nekaj spremenim. Hitro se je izkazalo, da se ni spremenilo popolnoma nič,” je razočarano povedal. Prepričan je, da ne glede na to, koliko truda ljudje vložijo, volitve ne prenesejo sprememb.

“Mislim, da bi skoraj vsi glasovali, če bi imeli možnost spletnega glasovanja,” je prepričana Manca. Zdi se ji, da je pri takšni obliki volitev, kot jo imamo zdaj, veliko možnosti za goljufanje in prirejanje rezultatov, zato volitvam ne zaupa.

Mladi se včasih izogibajo volitvam zaradi več razlogov. Nekateri morda menijo, da njihov glas ne bo spremenil rezultata ali pa se ne počutijo dovolj informirane o političnih vprašanjih. Poleg tega se lahko mladi soočajo s časovnimi omejitvami zaradi šolanja, dela ali drugih obveznosti, kar lahko oteži njihovo udeležbo na volitvah.

Včasih pa tudi pomanjkanje zaupanja v politične institucije ali občutek, da politika ne vpliva na njihovo življenje, mlade lahko odvrne od udeležbe na volitvah. Pomembno je, da se spodbuja politično ozaveščanje in aktivno državljanstvo med mladimi, da se zagotovi njihova udeležba pri odločanju o prihodnosti njihove države.