V soboto, 9. marca, dan po mednarodnem prazniku žensk, smo v ZMŠ Krško v okviru dogodka z naslovom Feminizem ni grda beseda! gostili predstavnici Ženskega Lobija Slovenije, ki si že desetletja prizadeva za večjo enakost spolov in pravic žensk v Sloveniji.

Na dogodku, ki je potekal v obliki pogovora, sta predstavnici Sonja Lokar in Tonja Jerele najprej predstavili zgodovino gibanj za enakopravnost žensk, po tem pa so se debati o perečih problemih sodobne ženske in družbe nasploh pridružile tudi obiskovalke dogodka.

Zanimiva zgodovina feminizma

Prvi zametki gibanj za enakopravnost žensk sežejo v čas Francoske revolucije in industrializacije, ko se začne tudi opismenjevanje, javno šolstvo, ženske prvič vstopajo v delovno silo, predvsem kot učiteljice, ustanavljajo se različna društva in ženske se prično osamosvajati. V tem pogledu je bila najbolj progresivna Sovjetska zveza, ki je po revoluciji prva uzakonila enakost pred zakonom, abortus in celo menstrualni dopust.

Na ozemlju Jugoslavije se po 2. svetovni vojni ustanovi Protifašistična fronta žensk (AFŽ), ženska družbeno–politična organizacija, ki je predstavljala jugoslovanske ženske v mednarodnih ženskih zvezah. Med drugim je igrala pomembno vlogo pri zagotavljanju implementacije revolucionarnih pravic, opismenjevanju in skrbi za vojne sirote.  Leta 1953 so jo razpustili in ustanovili Zvezo ženskih društev, saj je bilo društev, gibanj in institucij čedalje več, med drugim se ustanovi tudi Zveza prijateljev mladine. Večina teh gibanj se osredotoča na družbena področja pravic in življenjskih pogojev delavcev, žensk ter mladih.

Prizadevanja za enakopravnost žensk v praksi

V okviru omenjenih društev so se na področju Jugoslavije takrat dogajali veliki družbeno-socialni premiki. Slovenska političarka Majda Gaspari je na primer izpostavila problematiko opaženo v tekstilnih tovarnah, ko so v nočnih izmenah otroci delavk spali kar v fabriki na balah. Iz te problematike je zrastlo gibanje, ki si je prizadevalo za javne vrtce. Ustanovil se je samoprispevek za vrtce, zaradi katerega so lahko v štirih letih zgradili kar 100 vrtcev.

To je omogočilo še večjo svobodo ženskam, ter številne prednosti na področju dela ter financ. V Nemčiji, kjer v tistem času ni bilo vrtcev, so ženske delale polovični delavni čas, kar je vodilo v pokojninsko vrzel med spoloma.

Takšna prizadevanja so poskrbela za splošen napredek družbe ter boljše socialne pogoje vseh državljanov, ne samo žensk. Odpirala pa so se nova vprašanja in nove potrebe, o katerih razpravljamo še danes, med njimi tudi pereče vprašanje oskrbe starejših.

Še vedno potrebujemo feminizem?

V debati so obiskovalke izpostavile več problemov, ki se tičejo bodisi neenakih možnosti ali neurejenosti celotne socialne družbe ter navedle številne primere iz lasnih izkušenj, do katerih v današnji družbi resnično ne bi smelo več prihajati. Pogovarjali smo se o razporeditvi dela med spoloma, pravici do splava, ki v številnih državah sveta (ponovno) ostaja z zakonom prepovedan, o možnosti bolniške odsotnosti v času menstruacije ter obdavčitvi ženskih higienskih izdelkov, vzgoji otrok in spolnem nasilju v akademskem svetu.

Obiskovalke so se strinjale, da je za enakopravnost med spoloma potrebno začeti že z vzgojo dečkov in deklic. Potrebno se je pogovarjati o vlogi spolov in premisliti ali je potrebno posodobiti način vzgoje, ki bo v prid obema spoloma, ali pa bomo še naprej ponavljali stare vzorce in učili, da fantje ne jokajo, deklice pa so vedno pridne. Hkrati je potrebno vzpostaviti tudi spolno vzgojo, kjer bi se v šolah lahko pogovarjali tudi o spolnem nadlegovanju. Omenile so dva primera organizacij, ki se ukvarjata z vprašanji spolnega nasilja in sicer Rejv utopija ter Incest Trauma Centar iz Srbije.

Za napredek v boju enakopravnosti med spoloma je potrebno poskrbeti za večjo povezanost, tako med samima spoloma, kot tudi med vladnimi in nevladnimi organizacijami, lokalno in globalno. Za revolucije so pogosto zaslužne prav ženske in njihove organizacije, zato bi si obiskovalke debate želele, da bi pri soustvarjanju sodobne družbe dobile prostor, ki si ga želijo in zaslužijo.

»Obiskovalke so se strinjale, da je za enakopravnost med spoloma potrebno začeti že z vzgojo dečkov in deklic. Potrebno se je pogovarjati o vlogi spolov in premisliti ali je potrebno posodobiti način vzgoje …«

besedilo: Katja Kozlevčar, prostovoljka ZMŠ Krško
foto: Franja Bučar, ZMŠ Krško