“Klicni center, prosim?” Tako se začne marsikateri pogovor na specialističnem tečaju prve pomoči, ki ga v drugem tednu januarja vsako leto izvajamo na Zvezi tabornikov Slovenije. Gre za tečaj, ki se trudi taborniškim prostovoljcem kar se da praktično predati znanje prve pomoči in jih pripraviti na situacije, ki se jim lahko zgodijo pri taborniških aktivnostih in tudi drugje.

Na sončen januarski vikend smo se skupaj zbrali:

• pručki – udeleženci prvega dela tečaja,
• drugčki – udeleženci drugega dela tečaja,
• poškodovanci – bivši tečajniki, ki jih veseli igranje poškodb,
• mentorji
• in kuharji.

Tečaj je natempiran, tako kot je natempirana že sama prijava nanj (letos smo postavili rekord, saj so se prijave zapolnile že v 2,6 sekunde). Vstajamo ob 7.30 in z uradnim delom programa zaključujemo okrog 22.30. Zato je med tečajem ves čas na voljo kava.

Poškodovanec: “Aaahh js ne čutm nog!!! (reševalec vseeno premakne človeka) No, zdej sm pa hrom”. Kljub mnogim neuspešno oskrbljenim poškodovancev se od vsakega nekaj naučiš, na primer da sladkornemu bolniku ne smeš nikoli injicirati inzulina ali da preprosto ne premikaš poškodovanca pri sumu zloma hrbtenice. Vse to in še več sem se naučila na tečaju prve pomoči s prijetnimi tečajniki in kul mentorji. Zdej pa samo še u izi naredit prvo pomoč za izpit za avto.

Izabela Črnilec, RSa, drugček

Specialistični tečaj prve pomoči je večinoma sestavljen iz dveh načinov predajanja znanja, in sicer predavanj in triaž (scenarijev). Na predavanjih tečajniki z različnimi metodami dobijo nova znanja oskrbe poškodb in obolenj, na triažah pa svoje novo pridobljeno znanje preverijo v praksi. Tako so letos med vikendom pomagali sprtim nunam, delavcem v kemični tovarni, plezalcem, dedku, babici, taborečim ter mnogim drugim. Drugčki so imeli prav posebno triažo, kjer so pomagali udeleženim v verižni prometni nesreči samo z materialom, ki je v avtomobilskih kompletih prve pomoči. In pri tem ugotovili, da morajo vedno imeti s sabo še kakšno dodatno ruto, saj jih je v avtomobilski prvi pomoči odločno premalo. 

Specialistični tečaj prve pomoči mi je bil prvič in drugič zelo zabaven. Naučila sem se veliko novih stvari, predvsem pa sem nadgradila praktično znanje prve pomoči in postala bolj samozavestna pri reagiranju na razne situacije. Vedno se je nekaj dogajalo in mentorji so se res potrudili pri predaji znanja in mazanju z umetno krvjo.

Živa Jančar Bauman, RSa, drugček

Udeleženci drugega dela tečaja imajo že nekaj več znanja o oskrbi, zato lahko nekaj dodatnega časa namenijo še predajanju znanja v rodovih (taborniških društvih) in temu, kako biti bolničar na aktivnostih z veliko udeleženci. Poleg tega pa tudi sami pripravijo triažo, kjer jih morajo udeleženci prvega dela tečaja oskrbeti. Tako so v soboto po večerji pručki pomagali udeležencem rejva ob praznovanju 30 dni abstinence, po tem ko se je zgodil potres.

Pri simulaciji množičnih nesreč seveda ne sme manjkati fogmaker, ki onemogoči vidljivost in takojšnjo oceno situacije. Nepogrešljiv del opreme je tudi voki toki za komunikacijo s klicnim centrom in reševalci oz. mentorji, ki naenkrat odpeljejo samo toliko poškodovanih, kolikor jih gre tudi v realnosti v eno reševalno vozilo.

Veliko predavanj in novih znanj, ravno prav premalo spanca in en kup inovativnih vadbenih scenarijev, ki jih nikakor ne pričakuješ in ob katerih je na trenutke tudi težko zadržati smeh. Kljub temu da je tečaj zelo intenziven, sploh za nekoga, ki mu je ob misli na kri in poškodbe včasih tako neprijetno, kot je meni, je bilo na koncu vse skupaj zelo pozitivna izkušnja in upam, da se uspem prihodnje leto udeležiti še drugega dela.

Bor Grošelj Simič, RSV, pruček

V nedeljo so se nato vloge obrnile – pručki so bili poškodovanci, drugčki pa so jih oskrbovali. Mentorji so medtem opazovali in na koncu scenarija podali še svoje komentarje na oskrbo in igro. 

Tečaj smo zaključili s predstavitvami projektov, ki so jih drugčki izvedli po svojem prvem delu tečaja. Tako so lahko drugčki dobili še kakšne dobre ideje za nadgradnjo svojega dela na temo prve pomoči, pručki pa so lahko videli, kaj jih še čaka. Tečajniki so odšli domov polni novega znanja in izkušenj, mentorji veseli, da smo uspešno izvedli še en tečaj, taborniki pa smo pridobili sedem novih specialistov prve pomoči.

Prispevek je pripravila Urša Primožič. Celotna fotogalerija tečaja je dostopna na tej povezavi.