V dobi digitalnih medijev je dostop do kulture možen kar na klik. Pustimo pasti slednjega ob strani in se tokrat osredotočimo na širitev obzorij, ki nam jih lahko to prinese.

Po 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, ki je za nami, kultura, ki je bila te dni v ospredju, počasi potone nekoliko v ozadje. Vsaj na videz. Obisk kulturnih institucij namreč nikakor ni edini kazalnik »kulturnosti«.

Ob spremljanju družbenih omrežij je namreč pogosto mogoče zaznati trend, pri katerem se mladi v kulturni ponudbi udejstvujejo digitalno. Naj bo to s spremljanjem Tik Tok razlag znamenitih likovnih del, virtualnimi bralnimi klubi, ogledi baletnih in opernih predstav na YouTube, digitalnih sprehodih po priznanih svetovnih muzejih …

Ob obilici kulturne ponudbe se namreč za mlade pogosto zgodi paradoks izbire – psihološki fenomen, ko zaradi (pre)velike izbire sploh ne moremo izbrati, za obisk katere od kulturnih institucij pa se zato morda ne odločimo. To pa nikakor ne pomeni, da so sodobne generacije mladih »kulturno pasivne« … Želja po vnosu kulture v svoj vsakdan je namreč precej opazna …

Kakšna je kulturna participacija mladih pri nas?

Kot so v nekaj let stari raziskavi Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi ugotavljali raziskovalci na mariborski Filozofski fakulteti, je videti, da je kulturno delovanje sicer pogostejše med vsestransko aktivnimi mladimi, pa vendar lahko prav »spletni influencerji« oziroma ustrezna usmerjena promocija kulture na družbenih omrežjih h kulturnemu udejstvovanju spodbudijo tudi ostale.

Prav tako so raziskovalci med svojim raziskovanjem zaznali, da mladi kot kulturo pogosto dojemajo tudi ogled videa na YouTubu, Instagramu in Facebooku.

S klikom do kulture

Vse to nas pelje k ugotovitvi, da je mogoče naše mobilne telefone, tablice in računalnike z nekaj poznavanja različnih spletnih strani, platform in virov s pridom izkoristiti tudi za kulturo.

Če želiš v letu 2024 v svoj vsakdan na preprost način vnesti nekaj »kulture na klik«, te naj povabim na kratek virtualni sprehod med različnimi virtualnimi kulturnimi institucijami, seznam pa naj ti služi tudi kot navdih, da pobrskaš po svojih lokalnih.

Osrednji vir kulture na klik je platforma Google Arts and Culture, preko katere je mogoče dostopati do digitaliziranih zbir številnih muzejev – in to ne kar katerihkoli. Največji, najboljših in najbolj poznanih muzejev na svetu!

S svojim pametnim telefonom lahko tako odkriješ MoMa – The Museum of Modern Art, kjer lahko vidiš vse od Van Gogha do Moneta; Galerijo Ufizzi v Italiji, ki skriva dela še iz časov Medičejcev in predstavlja umetnine številnih italijanskih umetnikov; kultni The Met; britanski Tate, nizozemski Rijksmuseum s slovitimi deli Rembrandta in Vermeeja; avstrijski Belvedere s Klimtovimi deli; britansko The National Gallery; francoski Versailles; podaš pa se lahko celo v Mehiko v muzej Fride Kahlo.

Seveda je v velikanski Googlovi zbirki mogoče občudovati tudi delčke slovenske kulture in zgodovine – oglej si jih tukaj.