Po mednarodni podnebni konferenci, ki je potekala v začetku decembra v Dubaju, smo se pogovarjali z mladinskim podnebnim delegatom Mladinskega sveta Slovenije, Rokom Dolencem.

Ali se lahko našim bralcem za začetek na kratko predstavite?

Moje ime je Rok Dolenc in sem študent magistrskega programa Mednarodni odnosi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V mladinskem organiziranju sem aktiven že 9 let, izkušnje z zagovorništvom in organizacijo projektov za mlade pa sem si med drugim nabiral kot vodja Dijaške skupnosti Ljubljana in Dijaške organizacije Slovenije ter s predsedovanjem Študentski organizaciji Fakultete za družbene vede. V zadnjih letih sem se poleg delovanja v mladinskih organizacijah, osredotočil tudi na podnebno problematiko. Mednarodne izkušnje na tem področju sem pridobival kot pripravnik v Evropskem parlamentu, kjer sem spremljal delo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI), preko študentskega dela na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pa sem dobil vpogled v vodenje in izvajanje politik na nacionalni ravni. Funkcijo mladinskega podnebnega delegata sem nastopil v začetku letošnjega oktobra.

Ste prvi, ki je nastopil funkcijo mladinskega podnebnega delegata. Bi lahko na kratko predstavili novi program in nam povedali, kaj vse zajema vaša funkcija?

Gre za skupen projekt Mladinskega sveta Slovenije in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, s ciljem vključevanja mladih v proces mednarodnih podnebnih pogajanj, opolnomočenja mladih in širjenja vsebin podnebnih sprememb med mladimi. Osrednja točka programa mladinskega podnebnega delegata je seveda sodelovanje na podnebni konferenci COP28 v Dubaju, ki sem se je udeležil kot član slovenske delegacije. Z namenom oblikovanja stališč mladih, ki so predstavljala osnovo za moje delovanje na konferenci, sem pred odhodom v Dubaj organiziral tudi mladinski podnebno-energetski forum, kjer so imeli mladi možnost predstaviti svoja stališča in izpostaviti za njih najbolj ključne problematike. V času po konferenci pa je moj glavni cilj predajanje pridobljenega znanja in kompetenc ostalim mladim, ter jim s tem omogočiti, da še bolj uspešno sodelujejo v boju proti podnebnim spremembam na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.

Kaj vas je spodbudilo, da ste se začeli ukvarjati z zagovorništvom na področju podnebnih sprememb?

Za začetek naj povem, da sem se pravzaprav šele v vlogi mladinskega podnebnega delegata aktivno začel ukvarjati z zagovorništvom na področju podnebnih sprememb. Institut delegata se mi je zdel pravi način, da lahko izkoristim vso znanje in izkušnje, ki sem jih pridobil v zadnjih letih in po svojih najboljših močeh pripomorem k vključevanju mladinskih tematik v mednarodna podnebna pogajanja. Naj dodam, da občudujem in podpiram vse mlade, ki že leta protestirajo in se borijo za boljše ukrepe, saj so prav mladi tisti, ki so naredili največ na področju ozaveščanja javnosti na področju podnebne problematike. Brez njih tudi mladinskega podnebnega delegata verjetno ne bi bilo.

Obenem me je dodatno motiviralo tudi dejstvo, da v Sloveniji pogosto spregledamo pomembnost ukrepov prilagajanja, čeprav imamo na področju prilagajanja mladi veliko priložnosti, da od odločevalcev zahtevamo konkretne spremembe v našem lokalnem okolju. Ob vseh priložnostih zato želim poudariti, da so ključen del boja proti podnebnim spremembah tudi ukrepi prilagajanja brez katerih bo nemogoče zgraditi družbo, ki bo odporna na trenutne in bodoče posledice podnebnih sprememb. Slovenija se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar pomeni da bomo prej in v večjem obsegu občutili negativne posledice podnebnih sprememb, zato se bo na njih nujno potrebno prilagoditi. Predogled nam je na žalost dalo že letošnje poletje.

Nedavna podnebna konferenca v Dubaju je pritegnila pozornost vsega sveta, udeležili pa ste se je tudi vi. Kako je bilo doživeti COP konferenco v živo? Ali lahko izpostavite nekaj ključnih trenutkov ali spoznanj s konference, ki so pomembno vplivali na vas osebno?

Potrebno je poudariti, da je COP konferenca veliko več kot samo pogajanja. V nešteto paviljonih poteka bogat spremljevalni program s stotinami dogodkov na katerih države,  mednarodne in nevladne organizacije ter podjetja predstavljajo njim pomembne tematike. Tudi Slovenija je letos organizirala nekaj stranskih dogodkov, med ključnimi temami pa je bila voda in pravica do čistega okolja, kjer smo prepoznani kot ena izmed vodilnih držav.

Najbolj mi bo v spominu ostalo dogajanje zadnje dni konference, ko so potekala intenzivna, neprestana pogajanja o končnem besedilu. Če je sprva kazalo, da bo nemogoče doseči dogovor (tudi sam sem bil že prepričan, da bodo pogajanja propadla) – na eni strani smo imeli ambiciozne države, vključno s Slovenijo, ki so zahtevale vključitev zavez o opustitvi fosilnih goriv in na drugi strani države kot je Savdska Arabija, ki so nasprotovale kakršnikoli omembi fosilnih goriv – se je na koncu končno besedilo sprejelo s konsenzom.

Hitro se moraš sprijazniti z dejstvom, da gre pri tem za politična pogajanja, kjer znanost ne igra nobene vloge, končno besedilo pa mora biti napisano na način, da ga lahko vse strani v domovini predstavijo kot zmago za njihovo državo. Tudi letos ni bilo nič drugače. Končno besedilo je z omembo fosilnih goriv sicer korak naprej, zagotovo pa ni zmaga in še manj zgodovinski dosežek, kot ga opisujejo nekateri.

Če lahko za konec povem še s čisto osebnega vidika, se mi zdi, da so take konference sanje vsakega študenta mednarodnih odnosov. 😊 Da lahko na mednarodni konferenci zastopaš svojo državo, v živo spremljaš nagovore svetovnih voditeljev, ob sprehodu po prizorišču srečaš znana imena iz politike, podjetništva – resnično izjemna izkušnja.

Kako so mladi sodelovali in se vključevali na COP konferenci? Ali obstajajo kakšne zgodbe ali primeri, ki bi jih želel deliti?

Na podnebnih konferencah poznamo dva načina sodelovanja mladih. Prvi so nacionalni mladinski podnebni delegati, ki so del delegacije posamezne države in na COP zastopajo stališča mladih tiste države. Sistem takih delegatov je predvsem v evropskih državah že dokaj dobro razvit, večina ima na konferenci celo več mladinskih podnebnih delegatov (Avstrija ima na primer štiri, Nemčija tri, večina ostalih držav dva). Kot že večkrat omenjeno, je Slovenija institut mladinskega podnebnega delegata vzpostavila letos.

Drugi način sodelovanja mladih na COP pa predstavljajo različne organizacije in združenja, na čelu z YOUNGO, uradno krovno organizacijo mladih v okviru UNFCCC, ki združuje posameznike in mladinske organizacije iz več kot 100 držav in je del sistema UNFCCC že od leta 2011. Glas mladih Evrope, je s svojo delegacijo predstavljal tudi Evropski mladinski forum. Poleg tega so Združeni arabski emirati letos vzpostavili tudi program mednarodnih mladinskih delegatov, v okviru katerega so 100 mladim iz manj razvitih držav financirali udeležbo na COP.

Kot primer dobre prakse, bi rad izpostavil izjemno tvorno sodelovanje, ki smo ga vzpostavili mladinski podnebni delegati evropskih držav. Kar 25 iz 14 držav se nas je podpisalo pod skupna stališča, ki smo jih nato enotno zagovarjali na sestankih z različnimi deležniki (Evropska komisija, nacionalne delegacije, nevladne organizacije itd.). Vsakodnevno smo se dobivali tudi na koordinacijskih sestankih in tako predstavljali dodatno vez med nacionalnimi delegacijami.

Kako vidite vlogo mladih delegatov pri vplivanju na podnebne politike in odločitve na takšnih konferencah, pa tudi na splošno?

Mladi bomo s posledicami sedanjih odločitev živeli najdlje, zato je pravilno in pravično, da imamo tudi mi sedež za pogajalsko mizo. Vlogo mladih  delegatov vidim na dveh ravneh – prva raven je raven nacionalne delegacije, kjer zahteve mladih predstavimo znotraj delegacije in skušamo vplivati na stališča, ki jih država zastopa na pogajanjih. Ker države članice EU na mednarodnih podnebnih pogajanjih delujejo enotno in zastopajo skupna stališča, je ključno, da se tudi mladinski delegati EU držav med seboj povezujemo in tako povečamo svoj vpliv. In prav na povezovanje mladinskih delegatov in ostalih mladih se navezuje druga raven – raven na kateri mladi delujemo kot lastna delegacija in skupaj zastopamo mladinska stališča na srečanjih in pogajanjih z nacionalnimi delegacijami in drugimi deležniki.

Kot že rečeno, gre na koncu za politična pogajanja, kjer imamo mladi v primerjavi s svetovnimi velesilami omejeno moč, kar pa ne pomeni, da se predamo in utihnemo. Tudi v zadnjih dneh pogajanj smo aktivni, pišemo sporočila za javnost, ustvarjamo pritisk in skušamo vsaj minimalno vplivati na končen potek pogajanj.

Kako vidite vlogo mladih pri doseganju globalnih podnebnih ciljev? Kaj je njihova ključna moč in kako lahko prispevajo k spremembam, tudi če niso neposredno vključeni v zagovorništvo?

Mladi smo nosilci prihodnosti in bomo nedvomno igrali ključno vlogo pri doseganju globalnih podnebnih ciljev, zato me žalosti, da smo pogosto spregledani. Razmišljamo izven ustaljenih okvirjev, prinašamo sveže ideje in inovacije, ki so ključne pri iskanju trajnostnih rešitev za podnebne izzive. Ogromno vlogo lahko igramo tudi pri širjenju znanja in ozaveščanju o podnebnih vprašanjih v svojih skupnostih, obenem pa lahko s sodelovanjem v protestih, pisanjem peticij in uporabo družbenih medijev pritiskamo na odločevalce in zahtevamo učinkovito ukrepanje.

Pogosto se izpostavlja, da se doseganje globalnih podnebnih ciljev začne pri vsakem posamezniku, ki ima na razpolago veliko možnosti za trajnostno vedenje. Kljub temu, da je trajnostno vedenje posameznika pomembno, nisem pristaš takega individualističnega pristopa. Dejstvo je, da je trajnostno vedenje dražje in da si ga ranljive skupine, med katerimi smo tudi mladi, pogosto enostavno ne moremo privoščiti. Tak pristop ne sme odvrniti pozornosti od  sistemskih ukrepov, ki so resnično potrebni za doseganje globalnih podnebnih ciljev in bodo med drugim omogočili, da lahko resnično vsi deli družbe živijo trajnostno.

Kakšno sporočilo bi posredovali mladim, ki se želijo aktivno vključiti v boj proti podnebnim spremembam?

Predvsem imejte veliko potrpljenja in vztrajnosti, ko se bo zdelo, da se stvari ne premikajo oz. da se premikajo v napačno smer. Mladi si ne smemo privoščiti, da obupamo, obenem pa nimamo privilegija, da bi lahko čakali, da bomo mi tisti, ki bomo imeli moč in vpliv. Če želimo doseči cilje Pariškega sporazuma, morajo resnične spremembe doseči že trenutni odločevalci, mladi pa smo tisti, ki moramo na njih izvajati pritisk.  Protestirajte, pišite peticije, izvajajte kampanje ozaveščanja, predvsem pa izkoristite vse priložnosti za uradno vključitev v oblikovanje podnebnih politik – naj si bo to sodelovanje na strokovnih posvetih, delovnih skupinah ali na mednarodnih podnebnih pogajanjih. Dokažimo odločevalcem, da znamo sodelovati pri oblikovanju politik, ki bodo krojile našo skupno prihodnost.