Paradoks tolerance
V ponedeljek, 27. novembra, sta pred okrožnim sodiščem v Mariboru stala Avd Avdić, bosanski novinar, in Rok Snežič, ki Avdića toži zaradi razžalitve. Snežič je na sodno obravnavo prišel v majici, ki je upodabljala Martina Krpana, ki je Turku odsekal glavo. Novinarju je nato rekel: »Vidiš? Narodni heroj. Martin Krpan. Slovenijo je ubranil pred muslimani. Vidiš, kako je muslimanu odsekal glavo? Ubranil je Slovenijo in Avstroogrsko pred muslimani. On je narodni heroj. In jaz sem Martin Krpan.«
To je le eden izmed bolj odmevnih primerov sovražnega govora v zadnjem času, še zdaleč pa ni edini. Še več odkrito sovražnega govora kot od javno izpostavljenih oseb prihaja na spletu, kjer komentatorji lahko ostanejo anonimni. Kljub temu, da je dokaj očitno Snežič s svojo majico in provokacijo deloval islamofobno, pa za ta sovražni govor verjetno ne bo kazensko odgovarjal. Za 24ur je je specialist za kazensko pravo dejal, da je »vprašanje, če bi šlo tukaj za spodbujanje sovraštva po 297. členu kazenskega zakonika, tako imenovani »hate speech«. Ampak menim, da je že blizu meje za inkriminacijo, ampak vseeno ta meja ni bila prestopljena«.
Eden izmed glavnih problemov zakonskega preganjanja sovražnega govora je prav to, da ga je izredno težko natančno definirati in določiti, kdaj je nek govor »prekoračil mejo«. Slovenski Varuh človekovih pravic piše, da je »izzivanje nestrpnosti in pozivanje k sovražnosti problematično z vidika človekovih pravic. Sovražni govor je eno najmočnejših sredstev diskriminacije, še posebno, ker ga težko definiramo in še težje preiskujemo in kaznujemo«.
Nekateri verjamejo celo, da bi morala biti pravica do svobode govora, ki je pogosto v konfliktu z omejevanjem sovražnega govora, absolutna, saj naj bi to zagotavljalo najbolj svobodno družbo. Pred tem pa je svaril avstrijsko-britanski filozof Karl Popper, ki je znan po iznajdbi koncepta paradoksa tolerance. »Neomejena toleranca mora voditi do izginotja strpnosti. Če razširimo neomejeno strpnost tudi do tistih, ki so nestrpni, če nismo pripravljeni braniti strpne družbe pred napadom nestrpnih, potem bodo tolerantni poraženi in toleranca z njimi«, je zapisal v enem izmed svojih del. Meni torej, da se je treba proti nestrpnim idejam aktivno boriti, saj lahko te ideje postanejo dominantne in dobijo dovolj moči, da izvajajo nestrpnost nad drugimi.
Zdi se torej pomembno, da se s sovražnim govorom ukvarjamo, a tega ne rabimo početi le na institucionalni ravni, vendar tudi na osebni. Če vaš znanec, prijatelj, sorodnik (morda nevedoma) reče nekaj nestrpnega, mu razložite, zakaj je to škodljivo. Že tovrstne male stvari lahko vodijo do bolj strpne družbe.