Urad Republike Slovenije za mladino, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za digitalno preobrazbo so v torek, 7. 11. 2023, za predstavnike šolskih svetovalnih služb in predstavnike mladinskih organizacij izvedli dogodek z naslovom Kako preprečevati in se odzivati na pojave sovražnega govora med mladimi.

Dogodek, ki bo zaradi velikega zanimanja potekal tudi v sredo, 8. 11., je spodbudil začetek procesa naslavljanja sovražnega govora v formalnem in neformalnem izobraževanju ter izmenjavo znanja ter izkušenj udeležencev na tem področju.

“Danes beseda leti še hitreje in dalje”

Jerneja Bone z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje je v uvodnem nagovoru poudarila, kako pomembno se dopolnjujeta formalno in neformalno izobraževanje, posebej pri preprečevanju sovražnega govora med mladimi. Na ministrstvu za ozaveščanje mladih in spodbujanje dejavnosti, ki preprečujejo nasilje in sovražni govor v sodelovanju z drugimi institucijami in organizacijami pripravljajo mnogo aktivnosti, med katerimi je bil tudi današnji dogodek.

“Tudi enkrat izgovorjena beseda neustavljivo leti. Danes leti beseda še hitreje in dalje,” je Koracijev citat dopolnil Branko Bregar, Ministrstvo za zdravje. Poudaril je, da je sovražni govor predvsem odraz stanja v družbi, h kateremu prispevajo tako laična, kot tudi strokovna in politična sfera. Predvsem pa je opozoril, kako velik vpliv ima sovražni govor na duševno zdravje, ne le mladih, temveč vseh, ki so ga deležni.

S posledicami sovražnega govora je svoj uvodni nagovor začela tudi dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, ki je izpostavila, da lahko v brezmejni svobodi na spletu posamezniki, skriti za anonimnostjo, uničujejo življenj številnih. V digitalnem okolju morajo veljati enaka pravila kot v stvarnem okolju. “Opremljeni z znanjem se bomo znali bolje soočiti s sovražnim govorom na spletu in se mu upreti. Cilj ministrstva je posameznike opremiti s poznavanjem sodobnih digitalnih tehnologij ter jih dobro digitalno in medijsko opismeniti”, je povedala.

Dobre prakse in spopadanje ter preprečevanje sovražnega govora

Po uvodnih nagovorih je sledil teoretični del, kjer so udeleženci dobili pregled trenutnega stanja duševnega zdravja med mladimi v Sloveniji, ki jim ga je predstavil dr. Matej Vinko, predstojnik centrov za duševno zdravje na NIJZ, in spoznali, kako učinkovit je proces krepitve socialnih in čustvenih veščin med mladimi pri preprečevanju in soočanju s sovražnim govorom. Domen Kralj, NIJZ, ki je proces predstavil je poudaril: “Če bomo že od zgodnjih let naslavljali socialne in čustvene veščine, bomo otrokom in mladim dali orodje za uspešno krmarjenje skozi življenje.”

Mag. Tina Kosi, direktorica Urada RS za mladino, je zbranim predstavila tiskano izdajo priročnika Zaznamki, namenjen vsem, ki delajo z mladimi (13-18 let). Priročnik so na uradu prevedli in uredili v sklopu kampanje No hate speech, s ciljem krepitve veščin mladih pri prepoznavanju sovražnega govora na spletu, krepitve sposobnosti kritičnega mišljenja, spodbujanja empatije, povečanja ozaveščenosti o načelih človekovih pravic in podpiranja izobraževanja o njih z metodami neformalnega učenja.

Sledile so predstavitve projektov in dobrih praks s področja ozaveščanja o sovražnem govoru. Petra Kovačec, Ministrstvo za digitalno preobrazbo, je predstavila projekt Ugrizni se v sovražni jezik, ki je, ne samo mlade, ampak celotno populacijo ozaveščal, da sovražni govor obstaja in kakšne posledice lahko ima, saj so predstave o tem, kaj je sovražni govor, v družbi zelo različne. Doris Špurej, Mladinski kulturni center Maribor je predstavila projekt Sovražni grafiti. Projekt je v Mariboru nastal po zgledu projekta Dekontraminacija, projekta Društva Parada ponosa, ki ga je na dogodku predstavila Simona Muršec. V Mariboru so s projektom dosegli zavezo občine, da odstrani sovražne grafite, ki se pojavijo na zgradbah v občinski lasti, v sklopu projekta, ki ga izvaja Društvo Parada ponosa, pa je nastal zemljevid sovražnih grafitov in njihovi popravkov.

Dan so udeleženci zaključili s praktičnima delavnicama. Najprej so v okviru in na primeru programa To sem jaz spoznali kako ustvariti varno spletno okolje za otroke in mladostnike ter kako jim nuditi pomoč na spletu tako, da so se postavili v čevlje spletnega svetovalca. Na drugi delavnici pa so na primeru ene izmed dejavnosti s priročnika Zaznamki, ki naslavlja obnovitveno pravičnost, obravnavali razumevanje in razreševanje sovražnega govora.

Najučinkovitejše sredstvo za odpravljanje nestrpnosti je proces izobraževanja, tako mladih, kot tistih, ki delajo z mladimi in celotne družbe nasploh, zato so tovrstni dogodki dobrodošel doprinos k ustvarjanju strpnejše družbe, ki se bo znala spopadati in zoperstaviti sovražnemu govoru.