Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini, ki smo ga obeležili 17. oktobra, UNICEF Slovenija opozarja: napovedani varčevalni ukrepi zaradi poplav lahko ogrozijo napredek, ki smo ga v preteklosti dosegli pri zmanjševanju revščine otrok in mladih v Sloveniji. UNICEF Slovenija je predsedniku vlade in ključnim resorjem že poslal poziv za zaščito investicij za otroke, mlade in družino.

Izredne razmere in posledice, ki jih je za seboj pustila uničujoča ujma, predstavljajo dolgoročne in obsežne izzive ter izjemen pritisk na javne finance. Izravnalni ukrepi, ki terjajo finančno racionalnost in odrekanje, so vsekakor potrebni, a načrtovati jih je treba na način, da se ne ustvarja novih problemov. Uničenje in razsežnosti ujme se ne morejo primerjati z nobeno naravno katastrofo, ki je v preteklosti prizadela Slovenijo, pa vendar ob napovedanih ukrepih obstajajo določene vzporednice z varčevalnimi ukrepi iz leta 2012, ki so sledili ekonomski recesiji.

Izkušnje iz časa recesije kažejo, da se je zaradi neprilagojenih varčevalnih ukrepov revščina otrok in mladih v Sloveniji takrat povečala in poglobila, saj so revni otroci postali še bolj revni. Takrat smo zaradi neprimernih ukrepov za otroke in mlade izgubili štiri leta – toliko let je bilo namreč potrebnih, da smo se vrnili nazaj na raven pred varčevalnimi ukrepi.

Če varčevalni ukrepi spregledajo in ne upoštevajo možnih posledic za otroke ter mlade, izničijo obdobje napredka in povečajo ter poglobijo prikrajšanost ranljivih skupin.

Varčevalni ukrepi iz leta 2012, ki so sledili finančni krizi

V času recesije so bile nekatere države pri zaščiti najbolj ranljivih otrok in mladih veliko uspešnejše kot druge. Sloveniji takrat žal ni uspelo, saj se je stopnja tveganja revščine otrok od 2008 do 2012 povečala za 15 odstotkov, kar pomeni, da je v tem obdobju pod prag revščine zdrsnilo dodatnih 7000 otrok. Zaradi neprilagojenih ukrepov se je revščina otrok in mladih v obdobju recesije tudi poglobila, saj so revni otroci in mladi postali še bolj revni. Za Slovenijo je bilo ocenjeno, da smo zaradi neprimernih ukrepov za otroke izgubili štiri leta. Ker pa je revščina začaran krog, vpliva na dejavnike, da imajo otroci nezaposlenih staršev pogosto slabši učni uspeh in kasneje v življenju težje najdejo zaposlitev. Dlje kot so otroci in mladi ujeti v začaranem krogu revščine, težje iz njega izstopijo.

Ukrepi v času covida-19 in draginje

Ukrepi v času covida-19 in kasnejši ukrepi vlade za omilitev draginje pa so uspešno zaščitili izdatke za otroke ter družine in so skupaj z ukrepi, povezanimi z minimalno plačo, prispevali k temu, da smo znotraj EU eni najbolj uspešnih pri zmanjševanju stopnje tveganja revščine, materialne prikrajšanosti, kot tudi socialne izključenosti. Revščina otrok se je v zadnjem desetletju zmanjšala za tretjino (31,4 odstotka). Podatki o stopnji tveganja revščine za 2022 kažejo, da je pod pragom živelo 9,3 odstotka oz. 37.000 otrok. Krepitev socialne zaščite je bil odločilni dejavnik pri zmanjševanju revščine, zato je ob nastopu krize potrebno okrepiti socialno zaščito in sprejeti prilagojene ukrepe za zaščito družin z otroki.

Blaginja, s tem pa tudi revščina otrok in mladih, je odvisna in oblikovana predvsem z vladnimi ukrepi ter politikami. Še posebej v kriznih časih in izravnalnih ukrepih je pomembno, da vlade zaščitijo dohodke gospodinjstev, v katerih živijo otroci in mladi. Zato je UNICEF Slovenija pripravil poziv vladi, da ne ogrozijo doseženega napredka za otroke in mlade, temveč zaščitijo in krepijo dober trend, tako da postavijo otroke in mlade v središče njihovega procesa odločanja ter zaščitijo investicije za otroke in družino. To je potrebno storiti tako v času izrednih razmer, kot tudi v boljših finančnih obdobjih. V nasprotnem primeru namreč ustvarjamo in prelagamo probleme za reševanje v prihodnost.