To poletje so se Pozitivci odpravili na sever Evrope, kjer so se udeležili festivala »Spots op west«. Njihovo potovanje se je začelo v četrtek zvečer, ko so se izpred Dijaškega doma Ivana Cankarja odpravili novim dogodivščinam naproti. Pot do cilja je bila sicer dolga, vendar prav nič dolgočasna. Dobra glasba, petje, pogovori in zgodbe so potnikom krajšale čas, tako da je 15 ur vožnje kar švignilo mimo.

Pot jih je vodila skozi Avstrijo, Nemčijo, Luksemburg, Francijo in naposled so v jutranjih urah le prispeli v manjše belgijsko mesto Westouter, locirano približno 50 km od Atlantske obale. Opečnate hiške, rože in zastavice preko cest so takoj vzbudile njihovo pozornost. Zdaj so res bili tam in festival se je pričel.

Organizatorji so jih takoj sprejeli, razkazali glavno prizorišče in predstavili festival. Veliki cirkuški šotori, igrala, stojnice s hrano, ležalniki … prav nič ni manjkalo. Festival je bil prav res nekaj posebnega. Na festivalu so se predstavile skupine vseh starosti z najrazličnejšimi predstavami, pomagalo pa je mnogo lokalnih prostovoljcev. Program je bil zelo pester in za vsakega se je nekaj našlo.

Prodanih je bilo skoraj tri tisoč kart, saj zanimanja res ni manjkalo. Kar pa je festival naredilo še posebej unikatnega, so bila prizorišča, ki so bila razkropljena po celem mestu. Tako si si lahko predstavo ogledal v cerkvi, skednju ali pa kar na vrtu kakšnega občana. Obiskovalci so se res povezali z igralci in predstavo videli v prav posebni luči. Tako so predstave zaživele in z njimi festival.

Po kratkem oddihu v hostlu pa spet nazaj v akcijo. S turističnim vlakcem so jim razkazali prečudovito okolico mesta. Mlin na veter, žičnica, grobovi britanskih vojakov, ki so svoje življenje izgubili v bitkah prve svetovne vojne in prelepa pokrajina so jih navduševali in seveda tudi nekaj naučili.  Vročina jih ni prav nič ustavila, da ne bi raziskali vsakega skritega kotička festivala. Popoldne je bilo bolj umirjeno. V cerkvi so si ogledali predstavo skupine belgijskih študentk in se spoprijateljili še z drugimi skupinami, ki so nastopile na festivalu.

V soboto pa so si organizirali izlet in se odpravili proti morju. Prvi postanek je bilo pristanišče Zeebrugge, eno najpomembnejših pristanišč v Belgiji. Na poti so se ustavili še pri majhni tovarni čokolade, kjer so si oddahnili, se posladkali in si ogledali kipe divjih zveri iz čokolade v naravni velikosti. Res slasten odmor in že so hiteli na plažo. Dolga peščena plaža, topla voda Severnega morja, modro nebo in sanjski pomoli so nas v hipu očarali. Hitro so skočili v kopalke in stekli v vodo.

Atlantski tok je precej močan, tako da predaleč stran od obale ni varno plavati, toda kljub temu zabave v vodi ni manjkalo. Naslednje mesto, ki so ga raziskovali, je bil Brugge. Med sprehodom po mestu so občudovali mostičke, kanale, trge, barvne hiše, cerkve, katedralo, stolpe, živahne trgovinice in videli kar nekaj kočij, ki so se peljale po glavni cesti.

Ogledali so si muzej mučilnih naprav, ki jih je kar malo prestrašil in njim predstavil popolnoma nov pogled na človeško zgodovino. Večer so preživeli v festivalskem centru. Plesali so, peli, se družili in uživali v koncertu. Po tako intenzivnem dnevu so vsi hitro popadali v svoje postelje, še vedno z nekaj peska v čevljih in polno novih spominov.

Predstava je bila pravi uspeh

Naslednji dan so nastopili člani skupine fizičnega teatra Pozitiv s predstavo Nasprotja, ki je premiero doživela v lanskem letu. Nastopali so v preurejenem skednju, kar je bila prav posebna izkušnja. Gledalci so bili navdušeni, igralce so nagradili s stoječimi ovacijami.

Predstava je bila pravi uspeh. Čeprav gledalci niso razumeli besedila, so se vseeno zelo vživeli v predstavo. Spet so dokazali, da gib posreduje misel v vseh jezikih. Čas je bil za proslavitev. Praznovali so še zadnji skupen večer v Belgiji, posneli še nekaj intervjujev za končni video in se poslovili od novih prijateljev. Naslednji dan so že  potovali nazaj v Slovenijo z veliko novimi izkušnjami in doživetji. Festival je na vseh pustil res lep vtis. Vsi so se zelo zbližali in bili skoraj kot bratje in sestre.

Takega potovanja pač ne pozabiš kar tako, zato si ga želijo deliti tudi z vami. Prijateljstva, fotografije in posnetki jih bodo vedno lahko spomnili na vse lepe trenutke, ki so jih preživeli skupaj in komaj čakajo, da kaj takega spet ponovijo.

Avtorica: Uma Freja Prosen za KUD Pozitiv